Vesna Slapar kot Pika Nogavička. Foto: Nada Žgank
Vesna Slapar kot Pika Nogavička. Foto: Nada Žgank

Premiera monodrame Prešernovega gledališča bo v kranjskem Stolpu Škrlovec nocoj ob 20. uri. Enoosebno gledališko igro je napisal Rok Vilčnik - rokgre in zanjo dobil nominacijo za Grumovo nagrado leta 2018 na 48. tednu slovenske drame.

Protagonistko – Pikapolonico Zmagoslavo Marjetico Nogavičko – igra Vesna Slapar, režijo pa je prevzel Alen Jelen. "Dramatik da življenje odrasli Piki Nogavički z ulic naših mest. In to s seboj poleg računov in položnic prinese tudi vključevanje v družbo," so zapisali v gledališču.

Pika, tebe nihče ne sme spremeniti. Ti si upanje ... Upanje, da se tudi odrasli lahko veselimo tega sveta in v njem igramo, iščemo lepoto v drugačnosti …

.

Prav odraščanje je osrednja tema drame, vključno z razočaranimi otroškimi sanjami, telesnimi spremembami, socialnimi obveznostmi in prvo ljubeznijo.

Vendar odrasla Pika nedvoumno spozna, da kljub prilagajanju in bivanju v svetu odraslih ne sme zanemariti vsega, kar je znala in imela kot otrok. Bistvena je, kot pravi avtor besedila, nespremenjenost esence – kljub nanosom časa in izkušenj. Kajti dopustiti sproščenosti in spontanosti, da ostaneta del našega življenja tudi v odraslosti, je tisto, kar nam bo zares in dolgoročno pomagalo preživeti, so še zapisali.

Kot so še zapisali ustvarjalci, je v svetu, ki nas sili v uniformiranost, Pikino življenje kot svetla luč v temnem tunelu. Foto: Nada Žgank
Kot so še zapisali ustvarjalci, je v svetu, ki nas sili v uniformiranost, Pikino življenje kot svetla luč v temnem tunelu. Foto: Nada Žgank

Mučna pot do odraslosti
Dramaturginja Marinka Poštrak poudarja, da se nam skozi Pikino prvoosebno prostodušno izpoved, skozi trpkost in tudi humornost razkriva njena mučna pot do odraslosti, njeno boleče soočenje s svetom krute realnosti, v katerem se razblinjajo iluzije in v katerem so natančno zapovedana pravila ter za Pikino drugačnost ni strpnosti in prostora.

Igralka Vesna Slapar je pred premiero povedala, da skozi celotno besedilo na koncu pridemo do tega, da je dobro nekaj otroškosti, naivnosti, pozitivnega in lepe norosti ohraniti ter vsaj malo ostati zvest samemu sebi. Pomembno se ji zdi vedenje, da čeprav se nam v življenju zgodijo žalostne in krute stvari, lahko s pozitivno energijo marsikam prilezemo in nam ni treba obupati vsakič, ko se v življenju spotaknemo.

Četrta premiera Prešernovega gledališča v letošnji sezoni je krstna izvedba Vilčnikovega dramskega besedila.