Po analizi, ki je po aprilskem požaru pokazala prekomerno vsebnost svinca na območju katedrale Notre-Dame, so lokalne oblasti zavarovale in onemogočile dostop do prizorišča. Foto: EPA

Dela naj bi se začela celo teden dni pred sprva napovedanim rokom, vendar pa še vedno preverjajo varnostne ukrepe za zaščito delavcev, poroča portal Art Newspaper.

Kot so sporočili iz regije Ile-de-France, so ukrepi namenjeni zagotovitvi optimalne zaščite in varnosti delavcev na gradbišču. Strog bo tudi nadzor ob vhodu in izhodu v stavbo. Delati bodo začeli takoj, ko bodo ti predhodni ukrepi končani.

Ob katedrali so že nameščeni prostori za prhanje za delavce, ki bodo obnavljali stavbo. Foto: EPA

"Naša prioriteta je, da se na prizorišču odstrani vsakršna nevarnost za delavce," je dejal prefekt Michel Cadot. Med bazo, kjer se delavci pripravljajo na delo, in gradbiščem so namestili novo razkuževalno enoto, ki pa jo je treba še testirati. V sklepnem delu je tudi preverjanje naprav za čiščenje delovnih oblek in koordinacija varnostne in zdravstvene zaščite.

Predvidevajo, da naj bi pripravljalne ukrepe končali v teh dneh, vendar bi se po Cadotovih besedah zaradi poletnih počitnic to lahko zavleklo.

Odločitev o ustrezni zaščiti območja so lokalne oblasti sprejele 25. julija, potem ko je regijska zdravstvena zbornica javnosti predstavila izsledke analize o vsebnosti svinca, ki je trajala od aprila do sredine junija.

Eno največjih znamenitosti v Evropi vsako leto obišče okoli 13 milijonov turistov. Od leta 1991 je del svetovne kulturne dediščine pod zaščito Unesca. Foto: EPA

Po aprilskem požaru, v katerem je bilo poškodovano predvsem ostrešje stavbe, so odkrili prisotnost svinca, ki bi bil nevaren tako za delavce kot bližnje prebivalce. Na lokalne oblasti pa so se zgrnili očitki, da zaradi malomarnosti ne zagotavljajo ustrezne zaščite za tamkajšnje okoliško prebivalstvo, pač pa ogrožajo njihova življenja. Po poročanju francoskih medijev so v bližnji okolici v požaru poškodovane katedrale namerili onesnaženost s svincem, ki od 500- do 800-krat presega uradno dovoljeno stopnjo.

Notredamska katedrala spada med zakladnice svetovne gotske arhitekture. V sredini 12. stoletja se je pariški škof Maurice de Sully odločil za gradnjo nove bazilike po vzoru tiste iz Saint Denisa, kjer je nova estetika gotike dobila svojo prvo uresničitev. Dela so bila dokončana šele leta 1344. Do francoske revolucije se je cerkev imenovala Palais de la Cite. Napoleon jo je leta 1802 vrnil Cerkvi. Njeni prostori so bili priča številnim kronanjem, med drugimi so tam okronali Napoleona Bonaparta. Nazadnje je katedrala utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katoličanom, obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana.

Aprila letos se je na tem srednjeveškem spomeniku vnel požar, v katerem je bilo močno poškodovano ostrešje, zrušil pa se je tudi stolpič na križišču glavne in prečne ladje.