Še danes uradno ni znano, kako so dragoceni artefakt tatovi sploh pretihotapili iz Egipta. Foto: EPA

Ploščo so opazili na spletni dražbi in preklicali njeno prodajo, je za medije potrdilo egiptovsko ministrstvo za antikvitete.

Artefakt je del kartuše oziroma okrasne plošče faraona Amenhotepa I. iz 17. dinastije, ki je vladal v 16. stoletju pred našim štetjem. Ukradli so ga iz odprtega muzeja v templju Karnak v Luksorju, kjer so ga in situ nazadnje videli v zgodnjih 90. letih, je povedal Šaaban Abdel Gavad, zadolžen za arheološke zbirke na ministrstvu.

Prodaja prek spleta seveda ni uspela
V Veliki Britaniji je bil namenjen za prodajo na spletni dražbi, za njegovo izterjavo pa so bili potrebni pravni ukrepi. Egiptovsko veleposlaništvo v Londonu se je o njegovi vrnitvi septembra lani uskladilo z britanskimi oblastmi, je še pojasnilo ministrstvo.

Nefreteta še vedno "živi" v Berlinu
Egipt redno dobiva ukradene arheološke zaklade iz tujine. Kairo sicer še vedno vodi kampanjo za repatriacijo ključne dediščine, vključno s tisto, ki je razstavljena v evropskih muzejih, kot je slavni doprsni kip kraljice Nefretete v Berlinu.

Vseeno pa so egiptovski napori že obrodili sadove: v zadnjih dveh letih se je v domovino vrnilo tisoč artefaktov. Tuje muzeje so tudi izrecno posvarili, da jim ne bodo pomagali z izposojami kosov za njihove razstave o starem Egiptu, dokler jim ne vrnejo ukradenih kosov.

Arheološko najdišče v Karnaku je druga najbolj oblegana turistična destinacija v Egiptu (takoj za piramidami v Gizi). Razširitev svetega kraja, ki je danes le še nabor ohranjenih stebrov, svetišč in drugih stavb, je najverjetneje naročil prav Amenhotep I., ki se je na prestol povzpel okrog leta 1526 pr. n. š. in vladal 21 let.

Amenhotep I. (egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen) je bil drugi faraon 18. dinastije v starem Egiptu. Foto: EPA