Berlinski kritik Klaus Geitel je nekoč zapisal, da ravno v odnosu med koreografijo in glasbo Scholz uporabi svoj dar, prek katerega preseže samega sebe in se prelevi v mojstra. Foto: Andreas Birkigt
Berlinski kritik Klaus Geitel je nekoč zapisal, da ravno v odnosu med koreografijo in glasbo Scholz uporabi svoj dar, prek katerega preseže samega sebe in se prelevi v mojstra. Foto: Andreas Birkigt
Mozart vs. Schumann
Uwe Scholz je črpal iz klasičnega in akademskega plesnega besednjaka, ki pa se v njegovih koreografijah spreminja v jezik, ki je hkrati umeten in naraven. Pri njem je veliko vlogo od nekdaj igrala glasba. Koreograf je oboževal dela Bacha, Mozarta, Wagnerja, Schumanna, Schuberta, Bartoka, pa tudi sodobne skladatelje, denimo Uda Zimmermanna in Pierra Bouleza. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Uwe Scholz je črpal iz klasičnega in akademskega plesnega besednjaka, ki pa se v njegovih koreografijah spreminja v jezik, ki je hkrati umeten in naraven. Pri njem je veliko vlogo od nekdaj igrala glasba. Koreograf je oboževal dela Bacha, Mozarta, Wagnerja, Schumanna, Schuberta, Bartoka, pa tudi sodobne skladatelje, denimo Uda Zimmermanna in Pierra Bouleza.
Ljubljanski baletni dnevi, ki tokrat potekajo prvič, naj bi se v prihodnje prelevili v tradicionalno prireditev. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Scholzova koreografija le za najboljše

Baletni dnevi, ki te dni potekajo v Ljubljani v počastitev 90-letnice ljubljanskega baleta, svetovnega dneva plesa in slovenskega predsedovanja Evropski uniji, so doživeli še enega izmed vrhuncev. V Marmornati dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, kjer začasno gostuje SNG Opera in balet Ljubljana, je namreč nocoj premierno na sporedu baletna predstava Mozart vs. Schumann, posvečena 50-letnici rojstva nemškega koreografa in plesalca Uweja Scholza, ki je, kljub kratkemu življenju, s svojim delom in ustvarjanjem pustil vidno sled v današnji baletni umetnosti.

Nastop priznanih baletnih solistov
Baletni večer je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del je potekal v znamenju Mozartovega klavirskega koncerta v Es-duru, KV 271, medtem ko bodo v drugem delu baletniki plesali na 2. simfonijo v C-duru, op. 61 Roberta Schumanna. Orkester SNG Opera in balet Ljubljana bosta vodila dirigenta Loris Voltolini ter Aleksandar Spasić, poleg baletnega ansambla pa bo nastopilo tudi več priznanih baletnih solistov, med njimi Bojana Nenadović Otrin, Sanja Nešković Peršin, Tjaša Kmetec, Ana Klašnja, Regina Križaj, Wieslaw Dudek, Tomaž Rode, Lukas Zuschlag, Alexandru Barbu Michael Banzhaf, Tomislav Petranović in drugi.

Preplet baleta in sodobnega plesa
Koreografijo predstave je zasnoval Uwe Scholz, ki se podpisuje tudi pod kostumografijo. Nasprotja, ki jih je začutil med skladbama, je želel izraziti tudi skozi ples. Dosledna forma klasičnega baleta se tako srečuje s hladno estetiko telesa in na ta način izpoveduje globoko človekovo potrebo po izražanju čustev. Koreografijo na Mozartovo glasbo je Scholz sicer zasnoval leta 1986 za Les Ballets de Monte Carlo (Balet Monte Carlo), koreografijo na 2. simfonijo Roberta Schumanna pa je leta 1990 premierno izvedel Züriški balet.

Postavitev predstave je izpeljala koreologinja Tatjana Thierbachm, ki jo je leta 1993 Scholz angažiral v Leipziškem baletu (Leipziger Ballett). Tam je zapisala in pripravila uprizoritve številnih njegovih del. Po letu 1997 ji je Scholz zaupal nalogo, da je pripravila uprizoritve njegovih koreografij s pomembnimi mednarodnimi baletnimi ansambli. Od leta 2001 je samostojna ustvarjalka, ki po vsem svetu sodeluje pri pripravah umetnikovih koreografij.

Od rojstva zapisan plesu
Svetovno priznani koreograf in plesalec Uwe Scholz se je rodil leta 1958 v Jugenheimu v Nemčiji in se umetniški poti zapisal že v rosni mladosti. Plesati je začel pri štirih letih in študij baleta nadaljeval na stuttgartski baletni šoli. Ko je bil star komaj 26 let, je postal umetniški direktor in vodja koreograf Züriškega baleta. Po šestih letih tamkajšnjega dela in ustvarjanja se je vrnil v Nemčijo, da bi zgradil in oblikoval Leipziški balet. Tu je kot umetniški direktor in vodja koreograf deloval od leta 1991 pa vse do svoje prezgodnje smrti 21. novembra 2004.

V svoji karieri je ustvaril več kot 100 koreografij za večje ansamble po vsem svetu in bil za svoja dela večkrat nagrajen.

K. S.

Scholzova koreografija le za najboljše