Majda Kurnik se je rodila 2. avgusta 1920 v Škalah pri Velenju. Leta 1941 je končala učiteljišče v Ljubljani in se zaposlila na Pertoči. Še istega leta se je njena družina izselila v Srbijo, Majda pa ji je sledila. V letih 1942 in 1943 je obiskovala slikarsko šolo Mladena Josića, leta 1943 se je vpisala na Akademijo v Beogradu. Leto pozneje se je vključila v NOB, kjer je bila vse do osvoboditve. Leta 1947 je razstavljala v Šoštanju, leta 1949 pa je končala likovno akademijo. Med letoma 1949 in 1951 je bila sodelavka mojstrske delavnice Mileta Milunovića. Med letoma 1955 in 1960 je bila na študijskih potovanjih v Italiji in v Franciji. Prvo večjo samostojno razstavo je imela v Beogradu leta 1953. Leta 1963 je zbolela za rakom in umrla 28. maja 1967 v Beogradu. Pokopana je v Velenju.
V Galeriji so si več let prizadevali, da bi dela Majde Kurnik, ki je lokalna in slovenska javnost skorajda nista poznali, iz Beograda prišla v njen rojstni kraj. S tem, ko je vsaj nekaj ključnih del slikarke prišlo v Velenje, jim je uspelo kar najizčrpneje osvetliti njeno umetniško in osebno podobo.
Njena dela so v Slovenijo prihajala postopoma od leta 1982 do 2017, v galeriji pa umetnico predstavljajo drugič. Prvič je bilo njeno delo na ogled leta 1999, ko se je njen življenjski partner slikar Marklen Mosijenko galeriji zahvalil s 149 podarjenimi risbami. Ko je leta 2015 prenovljena galerija odprla vrata, je pridobila avtoportret, letos pa je Mestna občina Velenje odkupila še 74 njenih slik in risb ter dokumentarno gradivo.
Z razstavo, ki jo je postavila kustosinja Milena Koren Božiček, želijo slovensko javnost opozoriti na premalo poznan opus te slikarke in intelektualke, ki je združevala več umetniških talentov, glasbo, igro in slikarstvo. Majda Kurnik je otroštvo in mladost preživela v Sloveniji, med drugo svetovno vojno pa se je po izseljenstvu staršev, sestre in brata v Srbijo odločila, da jim bo sledila, čeprav je takrat že službovala kot učiteljica na Pertoči.
Razstava in katalog ob predstavitvi nekaterih novih del prinašata nova spoznanja o življenju in delu umetnice. Žal so s smrtjo Mosijenka zamujene možnosti identifikacije posameznih upodobljenih oseb in motivov in izpovedi o pomembnih vprašanjih, ki se porajajo ob njenih delih. Prav gotovo pa je najbolj nenadomestljiva prezgodnja smrt Kurnikove, ki je preprečila še mnoga zasnovana, a nedokončana dela in mnoge življenjske načrte.
Da bi delo slikarke stopilo iz pozabe
Kustosinja je postavitev zastavila tako, da nagovarja tako splošno kot strokovno javnost, saj želi z njo pozabljeno in prezrto umetnico spet obuditi iz pozabe in prezrtosti ter jo tudi v Sloveniji ovrednotiti v pregledih modernega slikarstva.
Opus Majde Kurnik je slogovno težko opredeljiv ali podobno neprimerljiv z delom umetnic in umetnikov, ki so v njenem času ustvarjali v Sloveniji, čeprav so večinoma tudi študirali v Zagrebu in Beogradu. Njeno likovno govorico, ki slogovno ni doživela velikega razpona, saj je umrla stara komaj 47 let, je formiralo tudi življenjsko okolje. Zanimali so jo tako figuralne kompozicije in portreti kot krajine in tihožitja. Med vojno se je posvečala podobam vojnega žanra. Kot je ob razstavi zapisala Milena Koren Božiček, jo lahko označujemo za kot slikarko ekspresivne poteze, liričnega realizma, dramatičnega intimizma in na koncu vzpona k abstrakciji.
Kljub prezgodnji smrti je zapustila opus izjemnih del, ki so dobila svoj prostor med največjimi likovnimi umetniki moderne in sodobne umetnosti in v najvidnejših muzejih in galerijah Srbije. Njeno ustvarjanje osvetljuje 190 razstavljenih del različnih tehnik (olj, gvašev, slik na steklu, risb in skicirk) in dokumentarno gradivo iz zapuščine. Razstava z naslovom Majda Kurnik (1920-1967). Slikarski urok bo na ogled do 2. decembra.
Majda Kurnik se je rodila 2. avgusta 1920 v Škalah pri Velenju. Leta 1941 je končala učiteljišče v Ljubljani in se zaposlila na Pertoči. Še istega leta se je njena družina izselila v Srbijo, Majda pa ji je sledila. V letih 1942 in 1943 je obiskovala slikarsko šolo Mladena Josića, leta 1943 se je vpisala na Akademijo v Beogradu. Leto pozneje se je vključila v NOB, kjer je bila vse do osvoboditve. Leta 1947 je razstavljala v Šoštanju, leta 1949 pa je končala likovno akademijo. Med letoma 1949 in 1951 je bila sodelavka mojstrske delavnice Mileta Milunovića. Med letoma 1955 in 1960 je bila na študijskih potovanjih v Italiji in v Franciji. Prvo večjo samostojno razstavo je imela v Beogradu leta 1953. Leta 1963 je zbolela za rakom in umrla 28. maja 1967 v Beogradu. Pokopana je v Velenju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje