Nagrajeni deli Branimirja Ritonje (levo) in Marijana Mirta (desno). Foto: TV Slovenija
Nagrajeni deli Branimirja Ritonje (levo) in Marijana Mirta (desno). Foto: TV Slovenija
Marjan Mirt ni neznano kiparsko ime. Likovno akademijo je končal v Zagrebu, njegova dela pa je mogoče videti v mnogih slovenskih mestih, pa tudi na javnih prostorih v Rusiji in Avstriji. V vseh mestih so njegove skulpture že postale obiskane turistične točke. Foto: TV Slovenija
Slovenska delegacija v Parizu. Foto: TV Slovenija

Ob osmih slikarjih še kipar in fotograf. Prav onadva sta s svojimi deli prepričala 6-člansko žirijo umetnikov in kritikov, ki jima je dodelila visoka priznanja. Kipar Marjan Mirt je dobil zlato medaljo za skulpturo Zlomljena krila, Branimir Ritonja pa bronasto za fotografijo z naslovom Arnuša.

Razstavljena dela so bila na ogled v kletnih prostorih Louvra od 6. decembra, priznanja pa so umetniki prejeli ob koncu, 10. decembra. Organizatorjem se je zgodila neprijetnost, saj je v bližini razstavišča zagorelo, zaradi česar je bila slovesna razglasitev, napovedana za prejšnji večer, prestavljena na nedeljo.

Slovence so zastopali Igor Orešič, Oto Rimele, Bogdan Čobal, Franc Skerbinek, Veljko Toman, Zdravko Luketič, Viktor Šest, Rado Jerič, Marjan Mirt in Branimir Ritonja. Njihova dela so bila na ogled v prvem od šestih prostorov, ki so obkrožali centralni del razstavišča, v katerem so dobile mesto predvsem skulpture. Uradni podatki o številu obiskovalcev do odhoda slovenske delegacije še niso bili na voljo, lani pa si je razstavo po podatkih organizatorja ogledalo okrog 15 000 obiskovalcev.

Ena od direktoric in obenem selektoric Salona Des Beaux Arts, ki že 14 let sodeluje pri pripravi razstave, Benedicte Lecat je povedala, da razstava ne želi slediti tradiciji iz leta 1861, ko so si, takrat prvič predvsem Parižani, lahko ogledali slike velikih mojstrov čopiča. Zaradi pogoja, da mora imeti umetnik akademsko izobrazbo, številni pozneje priznani francoski slikarji na razstavo niso imeli dostopa. Tako se je zgodil upor tako imenovanih „zavrnjenih“, ki so ob podpori kiparja Augusta Rodina leta 1875 dobili svoj Salon in s tem možnost predstavitve občinstvu.

In kdo sta nagrajenca letošnjega Salona lepih umetnosti?
Marjan Mirt ni neznano kiparsko ime. Likovno akademijo je končal v Zagrebu, njegova dela pa je mogoče videti v mnogih slovenskih mestih, pa tudi na javnih prostorih v Rusiji in Avstriji. V vseh mestih so njegove skulpture že postale obiskane turistične točke. O razstavi in svojem delu pravi:

"Jaz samo želim slediti temu, kar so mi dali profesorji in vzorniki v umetnosti. Povabila na pariški salon nisem pričakoval, in že to je bilo zame veliko presenečenje in čast. Ko sem videl, kje se razstavlja, pa sem si rekel. To je to. Nekateri omalovažujejo ta salon, ker je razstavišče v kleti. Ja, kje pa naj bi bilo? To je vendar Louvre."

Fotograf Branimir Ritonja je svoja dela predstavil na več kot 600 skupinskih in 52 samostojnih razstavah doma in na tujem ter zanje prejel številne nagrade in priznanja. O svoji pariški izkušnji pravi:

Sodelovati na Salonu lepih umetnosti v slovitem pariškem muzeju Louvre, kjer so na ogled postavljene umetnine svetovnega slovesa, ki predstavljajo svetovno kulturno dediščini, je posebna čast in skrita želja vsakega umetnika. Predvsem je to promocija in priznanje slovenski kulturi in umetnosti. Sam salon ima več kot 150-letno zgodovino. Na njem smo sodelovali umetniki, katerih dela so danes na ogled v stalni zbirki muzeja. Prejeti nagrado pa je priznanje, da slovenska vizualna umetnost v ničemer ne zaostaja za svetovnimi gibanji. Zame pa predstavlja priznanje in spodbuda za prihodnost.“

Slovenci na Salonu lepih umetnosti
Slovenci na Salonu lepih umetnosti