Razstava Tone Lapajne: Spomin zemlje je umetnikova prva pregledna razstava in jo prvič spremlja publikacija, v kateri so osvetljene vse njegove faze in ciklusi. Publikacijo, ki jo je uredila Marija Skočir, je oblikovno zasnoval Bojan Lazarevič, osrednji besedili sta napisali Barbara Savenc in dr. Nadja Zgonik, barvne fotografije pa je posnel Matevž Paternoster. Foto: BoBo
Razstava Tone Lapajne: Spomin zemlje je umetnikova prva pregledna razstava in jo prvič spremlja publikacija, v kateri so osvetljene vse njegove faze in ciklusi. Publikacijo, ki jo je uredila Marija Skočir, je oblikovno zasnoval Bojan Lazarevič, osrednji besedili sta napisali Barbara Savenc in dr. Nadja Zgonik, barvne fotografije pa je posnel Matevž Paternoster. Foto: BoBo
Tone Lapajne
Tone Lapajne je kot študent prejel več nagrad, študijsko se je izpolnjeval v Franciji, Angliji, Belgiji, Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem. Od leta 1965 je deloval kot svobodni umetnik. Razstavljal je tudi s skupino BE-54 in bil med letoma 1968 in 1972 član skupine Neokonstruktivisti. Foto: Obalne galerije Piran
Prva pregledna razstava Toneta Lapajneta

Razstavo v Galeriji Jakopič — na kateri so na ogled tudi manj znane kiparske stvaritve Lapajneta, večini poznanega kot slikarja, ki je namesto konvencionalnih barv pri ustvarjanju uporabljal barjansko zemljo — spremlja prav tako prva obsežna monografija. Pri postavljanju razstave je zelo pomagala umetnikova družina, ki je zbirala in hranila njegova dela, je povedala vodja galerije in kustosinja razstave Marija Skočir. Lapajne je pri ustvarjanju večinoma sledil osnovni misli o človeški izpraznjenosti in izključenosti, je še povedala kustosinja. Dodala je, da je o tem precej pisal Niko Goršič, ki je spremljal umetnikova scenografska dela.

Več umetnikovih zaključenih ciklov
Čeprav se niti sam ni zavedal, njegovo delo lahko povežemo v smiselne cikle oziroma faze, je prepričana sokustosinja Barbara Savenc. Ta razvoj je najlepše viden prav na pričujoči pregledni razstavi, saj je na prejšnjih umetnik vedno predstavljal po le en zaključen cikel. Med ključnimi umetnikovimi predstavitvami je Savenčeva poudarila sodelovanje na Forma vivi Maribor leta 1967 in na Forma vivi Kostanjevica na Krki leta 1972. Zanimiva je — pa čeprav je bila kratka — tudi umetnikova neokonstruktivistična faza.

Pot do barjanske zemlje
Leta 1977 je za razstavo kipov v Mali galeriji Ljubljana prejel nagrado Prešernovega sklada, s katero je sklenil svoje kiparsko delo in ustvarjanje reliefov ter se v celoti posvetil slikarstvu. Najprej so nastale slike z morsko tematiko, pozneje pa je odkril domačo barjansko zemljo, ki jo je v svojih poznih delih mešal z belo barvo, ki jo je pridobil s soljo. Čeprav nanosi delujejo igrivo, se za njimi skriva umetnikovo znanje oziroma veščina in obvladovanje posebnih avtorskih tehnik, je še pojasnila sokustosinja.

Tone Lapajne (1933—2011) je po diplomi iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost opravil še specialko pri profesorju Borisu Kalinu. Imel je več kot 70 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 40 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Poleg nagrade Prešernovega sklada je za svoje delo prejel tudi številne druge nagrade. Slikarsko pot je končal z monumentalnim ciklusom devetih slik Zemlja v nebu. Njegova dela hranijo številni slovenski in tuji muzeji in galerije, znan pa je tudi kot avtor devetih monumentalnih javnih skulptur.

Razstavo Tone Lapajne: Spomin zemlje bodo v Galeriji Jakopič odprli drevi ob 19. uri.

Prva pregledna razstava Toneta Lapajneta