Muzej slovenskih filmskih igralcev so v Škrateljnovi domačiji, v prvi tretjini 20. stoletja največji in najpomembnejši hiši v rojstnem kraju igralke Ite Rine, uredili na pobudo Slovenske kinoteke. Ureditev muzeja je bila 1,5 milijona evrov vredna naložba, kar 85 odstotkov sredstev pa je prišlo iz Norveškega finančnega mehanizma. Gre v resnici za finančno konstrukcijo, s katero Norveška, Islandija in Liechtenstein namenjajo sredstva za razvoj programov, ki naj bi zmanjševali razvojne razlike med različnimi evropskimi državami. Spomeniški kompleks Škrateljnove domačije v novi funkciji Muzeja slovenskih filmskih igralcev odpirajo danes ob 20.30. Večer bo posvečen tudi igralcu Lojzetu Rozmanu, o katerem so novo monografsko publikacijo spisali Zdenko Vrdlovec, Polde Bibič in Liljana Nedič.
Od velikega požara leta 1687 naprej
S preureditvijo Škrateljnove domačije v Muzej slovenskih filmskih igralcev se začenja novo obdobje v zgodovini tega kompleksa. Ta zgodovina sega verjetno v pozno 17. stoletje. Osnovni del hiše, ki so ga nato skozi stoletja dograjevali, naj bi tako zgradili po požaru, ki je Divačo uničil leta 1687, o čemer v Slavi vojvodine Kranjske poroča tudi Valvasor. Do 19. stoletja je tako hiša pridobila vse za kraško arhitekturo značilne elemente, od zunanjega kamnitega stopnišča, ganka z ograjo do spahnjenca s slikovitim dimnikom.
Jedro kompleksa ostaja rojstna hiša Ite Rine
Okoli stanovanjske hiše je več manj privlačnih gospodarskih poslopij, ki so jih v zadnji prenovi tudi napolnili z novimi vsebinami. Muzej slovenskih igralcev tako najdemo v nekdanjem hlevu s senikom, v svinjskem hlevu je manjši bar z letnim vrtom, v hramu s skednjem pa je multimedijska dvorana. Pritličje domačije so preuredili v osrednji informacijski center, zunanji plato med nekdanjim hlevom in hramom pa je namenjen avditoriju na prostem. Središče celotnega kompleksa seveda ostaja stanovanjska hiša, rojstna hiša Ite Rine, z muzejskim sklopom posvečenim prvi slovenski filmski divi v nadstropju hiše.