Palača kulture in znanosti v Varšavi je bila zgrajena kot izraz prijateljstva med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Foto: EPA
Palača kulture in znanosti v Varšavi je bila zgrajena kot izraz prijateljstva med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Foto: EPA
Palača kulture in znanosti v Varšavi
Do vrha špice meri stavba 231 metrov in ob dograditvi leta 1955 je bila najvišja zgradba v Evropi. Foto: EPA
Moskovska univerza Lomonosov
Palačo kulture in znanosti so zgradili po načrtih Leva Rudneva, ruskega arhitekta, ki je načrtoval tudi moskovsko univerzo Lomonosov. Stavbi sta si tudi v resnici precej podobni.

Varšavo vsake toliko časa prevzame 'sindrom berlinske Palače republike'. 55. obletnica dograditve varšavske Palače kulture in znanosti je le še ena spodbuda za nov izbruh izmenjave mnenj o 'nujni' usodi tega železobetonskega kolosa, 'darila' Sovjetske zveze Poljski pred nekaj več kot pol stoletja. Lahko bi tudi rekli, da je šlo za sovjetski kulturni kolonializem ali pa za izvoz 'značilnega moskovskega sloga', kajti 231 metrov visoka palača dejansko spominja na več moskovskih stavb, najbolj očitno pa na stavbo moskovske univerze Lomonosov. Nekaj posluha za lokalno arhitekturo je arhitekt Lev Rudnev - ja, prav on je načrtoval tudi omenjeno univerzo v Moskvi - vendarle pokazal. Monumentalno mešanico neoklasicizma, art decoja in socialističnega realizma je tako zaznamoval z nekaj ornamentike, katero je videl na renesančnih palačah in hiša v Krakovu in Zamošču.

Ko je bila Poljska pravzaprav sovjetski protektorat
Palačo kulture in znanosti so leta 2007 spomeniško zaščitili, vseeno pa se posebej ob okroglih obletnicah njene izgradnje pojavljajo zahteve po njeni odstranitvi, saj naj bi bila nepotreben spomin na socializem in na čas, ko je bila Poljska de facto sovjetski protektorat. Na srečo so številčnejši - če že ne vedno glasnejši - tisti, ki menijo, da je stavbo potrebno ohraniti, saj zgodovine vendar ni možno izbrisati. Tega ne spremeni tudi dejstvo, da je delo ruskega arhitekta in da jo je zgradilo 3.500 sovjetskih delavcev; 16 jih je med gradnjo tudi umrlo.
Legendarni koncert Rolling Stones
Stavba, ki so jo posmehljivo imenovali tudi Stalinova injekcija ali pa Pajac, je res ogromna. Prostori, ki so v 42 nadstropjih razvrščeni od tal pa do višine 188 metrov, so urejeni v pravem labirintu. Pravijo, da vsak novi hišnik potrebuje vsaj dve leti, da spozna vse hodnike in se v njih tudi počuti 'domače'. Najbolj znan prostor v palači kulture in znanosti je razgledna ploščad na višini 114 metrov, sicer pa imajo v stavbi prostore še dva muzeja, tri gledališča, kinoteka, več izobraževalnih ustanov ... Tukaj pa je seveda tudi znamenita dvorana, v kateri so leta 1967 nastopili Rolling Stones, kar je bil prvi koncert kakšnih zahodnih pop- ali rockzvezdnikov onkraj železne zavese. Podobno legendaren je bil koncert Leonarda Cohena leta 1985, ki se je zgodil vzdušju velike krize, ki jo je po uvedbi vojaškega prava med letoma 1981 in 1983 kot reakcije na dejavnosti gibanja Solidarnost zaznamovalo zelo napeto vzdušje, saj so se pred uveljavitvijo Perestrojke Mihaila Gorbačova Poljaki bali, da bi Sovjetska zveza utegnila Poljsko 'disciplinirati' z vojaško invazijo.
Razmišljanja o porušenju Palače kulture in znanosti se zdijo podobna vsem nesmiselnim in tudi obsojanja vrednim poskusom revizije zgodovine. Tisti, ki tožijo nad 'grdoto' stavbe, naj se raje ozrejo v njeno zares grdo okolico. Ta je tista, ki bi jo morali Poljaki urediti. Nekaj poskusov je sicer že bilo. A taki kot zamisel iz leta 1998, da bi palačo obdali z vencem nebotičnikov ali pa da bi ob njo postavili 340 metrov visok nebotičnik-obelisk, ki bi kot muzej komunizma simbolno premagal komunistični spomenik, se zdijo približno tako naivni kot izražanje prepričanosti o nujnosti odstranitve vsega, kar nosi spomine nekdanjega režima.