Na javnem posvetu v povezavi s kipom, ki bi ga postavili v bližino groba ene največjih britanskih pisateljic, torej v katedralo v Winchestru, se je pojavil strah, da bi vse skupaj vodilo v "diznifikacijo" kraja, ki naj bi bil namenjen molitvi in introspekciji. H kipu bi se namreč lahko začeli zgrinjati turisti, željni fotografije z novo atrakcijo.

"Jane Austen ne bi želela spomenika"
Članica Združenja Jane Austen in poznavalka pisateljičinega dela Elizabeth Proudman je ob tej priložnosti komentirala, da tudi pisateljica sama najverjetneje ne bi podpirala ideje o kipu, še manj pa cirkusa okrog njega. "Ne vemo, kakšna je bila na videz, vemo pa, da je veliko dala na svojo zasebnost. Prezirala je publiciteto."

Jane Austen je pokopana v severni ladji katedrale v Winchestru; spominski kamen na tem mestu omenja njenega "izjemno nadarjenega duha", ne navaja pa nobenih njenih specifičnih dosežkov ali podatkov o njeni karieri. Uprava cerkve meni, da je obletnica "sijajna priložnost, da pisateljičino dediščino še bolj poudarimo," zato je napovedala postavitev kipa v neposredni bližini.

Upravičen strah ali britanski snobizem?
"Mislim, da kip ni primeren dodatek za ta del katedrale, v katerem so imeli menihi včasih svoje zasebne prostore. To je poseben kraj," je za Guardian argumentirala Elizabeth Proudman. "Verjamem, da nočemo, da se vse skupaj spremeni v Disneyland na Itchnu (to je ime reke, ki teče skozi kraj, op. n.) To ni prostor, kamor hočemo zvabiti ameriške turiste, ki bi radi naredili selfi z Jane Austen."

Kip, ki bo stal sto tisoč funtov, je oblikoval kipar Martin Jennings, ki je med drugim ustvaril portret kralja Charlesa za nove britanske kovance. Jane Austen je upodobil stoje, z roko pa se opira na pisalno mizo ob sebi.

Tudi izvedba kipa nezadovoljiva
Lizzie Dunford, ki vodi Hišo Jane Austen v Hampshiru, se ob tem sprašuje, zakaj niso mogli pisateljice upodobiti med dejanskim pisanjem. Po razkritju prototipa je Jennings svoj koncept branil takole: "To je domišljijska podoba, kar – to moram poudariti – velja za vsako umetniško delo. V resnici ne vemo veliko o tem, kakšna je bila na videz. Kip mora ujeti njenega duha."

"V smrti pripada vsem"
"V času življenja bi bila morda zgrožena nad tem, da je upodobljena v kipu. Ampak v smrti pripada nam vsem. Mislim, da nismo na noben način posegli v njeno intimo. Če bi pisala, bi bila sklonjena naprej in obračala pogled navzdol. Stoječa figura je bolj dinamična."

Cerkveni prodekan Roland Riem je ob tem poudaril: "Projekta ne oblikujemo na podlagi javnega glasovanja. Treba je zaupati umetniškemu procesu ter zaupati Martinovemu talentu in nadarjenosti."