Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Parku izbrisanih pred Centrom Rog je nastal mural kolesarke, katerega avtorica je srbska umetnica Andrijana Danilović. Delo poskuša povezati preteklost prostora z njegovo prihodnostjo, poudarja pa tudi vlogo žensk v nekdanji tovarni koles – in nasploh.
Razstava Check-in, ki vrata odpira v Celju, osvetljuje situacije, v katerih se pojavljajo duševne stiske. Temo duševnega zdravja razume kot skupno težavo družbe in tako namesto samopomoči poudarja pomen povezovanja ter javne razprave o osebnih krizah.
Letos mineva 20 let od ustanovitve Galerije Photon v Ljubljani, ki je svoja vrata odprla oktobra 2003 z razstavo, na kateri je sodelovalo približno 30 najpomembnejših slovenskih fotografov. Galerija je deset let pozneje dobila še izpostavo na Dunaju.
Umetniki skozi svoja dela postavljajo vprašanja in tematizirajo sodobni čas, spomni kustosinja Zora Žbontar. In z objekti iz keramike ni nič drugače. Tudi to je lahko material kritike, medij, s katerim se ustvarjalec odziva na čas, v katerem živi.
V Mestni galeriji Ljubljana vrata odpira pregledna razstava Jurija Kalana. Izbor del je usmerjen v predstavitev slik, risb in "skulptoslik" oz. pastirskih rezbarij, kot jih avtor poimenuje.
V Miheličevi galeriji na Ptuju se na skupinski razstavi, naslovljeni Pošasti so ljudje, s svojimi predstavitvami srhljivosti, groze in splošne grotesknosti skozi umetniški pogled ustvarjanja predstavlja 15 sodobnih slovenskih umetnikov in umetnic.
Razstava Umetnikov atelje – iz fotografskih arhivov španskega Zavoda za kulturno dediščino, ki je na ogled v Narodni galeriji, združuje 90 fotografij, ki v obdobju od konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja odpirajo vrata v ateljeje španskih umetnikov.
Spominska razstava v Guncljah prikazuje delo akademskega slikarja Janeza Bernika, prejemnika Prešernove nagrade in enega prvih slovenskih informelistov ter soustvarjalcev letrizma. Bernik je bil eden tistih umetnikov, ki je v svojih risbah videl pesem.
Konferenčni in galerijski program letošnje Ars Electronice bogati tudi Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) in Projekt Atol. Pripravili so tudi osrednjo tematsko razstavo, ki omogoča vpogled v nova razumevanja o okolju in planetu.
V vrtu Muslimanskega kulturnega centra so odprli fotografsko razstava Čebela – ambasadorka čistega okolja fotografa Žige Živulovića.
V Bežigrajski galeriji 2 se predstavlja Žiga Kariž s pregledno razstavo Nos in kljun, na kateri so na ogled risbe in slike predvsem z motivom človeškega nosu in živalskega kljuna. Gre za dela, ki združujejo ta elementa oziroma telesni izboklini.
Najvišjo nagrado grand prix 58. Mednarodnega slikarskega ex-tempora Piran je prejela Monika Slemc Klavžar, nagrado mladi je odnesla Tara Rubinić, posebno nagrado Tartini 2023 pa so podelili Jaši Mrevljetu Pollaku.
Ob 50-letnici smrti Pabla Picassa so v berlinskem Muzeju Bode pripravili razstavo Španski dialogi: Picassova dela iz muzeja Berggruen, ki osvetljuje vpliv španske zgodovine umetnosti na tega umetnika. Razstava je na ogled do 21. januarja prihodnje leto.
"Zbirateljstvo je izredno velika odgovornost, saj je umetnost naša skupna dediščina. In zdi se mi pomembno, da se vsak, ki zbira, zaveda, da ima javnost pravico dostopa do tega," je prepričan kurator, urednik in pisec Tevž Logar.
Avtorjeva nova razstava Modra obzorja ponuja vpogled v domeno iracionalnega in abstraktnega, pregled njegovega preteklega dela in se sprašuje o negotovi prihodnost. Samostojna razstava bo na ogled v Palači Cukrarna do 29. septembra.
Zasvojenci od umetnosti je naslov mednarodne skupinske razstave, ki so jo pripravili v Galeriji P74 in predstavlja dela umetnikov različnih generacij iz različnih okoljih in kontekstov, vključena v zbirko knjig umetnika Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E.
Danes so odprli razstavo umetnice Žive Božičnik Rebec. Sprašuje se o skrivnostni naravi redko videnih materialov, skritih pod zemljo. Razstava bo v galeriji in zaklonišču, kjer bodo na ogled procesi razkrajanja, preoblikovanja in preobrazbe.
Najmanj sedmerica bo nemara kmalu obtožena kraje 18-karatne zlate straniščne školjke umetnika Maurizia Cattelana, ki je bila leta 2019 odtujena iz Blenheimske palače v Oxfordshiru v Združenem kraljestvu, sicer rojstne hiše Winstona Churchilla.
V Glasgowu je bila na ogled razstava Banksyjevih del, ki ji je ta najslavnejši anonimni umetnik našega časa tako rekoč dal blagoslov in tako gre posledično za prvo njegovo avtorizirano razstavo po 14 letih. Razstava pa se ponaša tudi z rekordnim obiskom.
Piran je znova v znamenju tradicionalnega slikarskega ex-tempore, ki ga tam prirejajo vse od leta 1966. V Obalnih galerijah Piran pričakujejo množično udeležbo tako akademskih kot ljubiteljskih umetnikov iz več držav in različnih generacij.
Neveljaven email naslov
