Splošna bolnišnica Celje. Foto: BoBo

Kot so sporočili iz celjske bolnišnice, so po opravljenem uvajalnem in učnem obdobju to obliko zdravljenja v torek prvič samostojno izvedli pri bolniku, ki je bil pripeljan v urgentni center, potem ko je doma doživel primarni srčni zastoj in je bil neodziven na napredne postopke oživljanja. Bolnik je bil nato premeščen v referenčni ECMO-center v ljubljanski klinični center.

Predstojnik omenjenega oddelka celjske bolnišnice Matej Podbregar je ob tem dejal, da uvedba ECMO-metode pomeni velik strokovni napredek za urgentno in intenzivno medicino v celjski bolnišnici. Vesel je, da jim je z njo uspelo uresničiti enega izmed strateških ciljev in njihovo vizijo razvoja te dejavnosti.

Konec leta 2018 je celjska bolnišnica kupila aparat, ki omogoča vse oblike kardiovaskularne podpore do 30 dni in je primeren tudi za medbolnišnični transport. Hkrati so začeli oblikovanje ECMO-timov in začetno šolanje kadra.

Temu sta sledila nadaljnje izobraževanje in praktični trening vseh zdravstvenih profilov, ki sodelujejo pri postopkih. Izobraževanje z delom tudi v simuliranih kliničnih scenarijih so opravili pod vodstvom osebja kliničnega oddelka za interno intenzivno medicino ljubljanskega kliničnega centra.

Zdravniki rešili nosečnico, ki so ji odpovedala pljuča, in nedonošenko

Celjska bolnišnica je tako po šolanju postala satelitski ECMO-center omenjenega kliničnega oddelka, ki je referenčni ECMO-center v Sloveniji.

Kaj sploh pomeni ECMO-metoda

Zunajtelesni obtok z oksigenizacijo krvi se v intenzivni medicini uporablja pogosteje po epidemiji gripe 2009. ECMO omogoča zunajtelesni obtok krvi, s katerim se lahko začasno delno ali popolno nadomesti oslabelo delovanje srca in/ali pljuč.

Obstajata dva glavna načina podpore, in sicer vensko-venski, s katerim predvsem nadomeščajo delovanje pljuč. Z vensko-arterijskim načinom, s katerim nadomeščajo funkcijo pljuč in srca, pa namesto v veliko veno s kisikom obogateno kri vračajo v veliko arterijo.

ECMO poleg obtoka poskrbi tudi za dovajanje kisika v kri, s čimer zagotavlja preskrbo organov s krvjo in kisikom, posledično se preprečujejo hujše okvare možganov in izboljšujejo možnosti za preživetje bolnikov s srčnim zastojem in bolnikov s hudimi stopnjami odpovedi srca.