Severno od kraja Gazice živi po nekaterih podatkih okoli 14 romskih družin. Zaselku na občini pravijo Krušče, Romi pa trdijo, da so del Gazic, kar je tudi res, saj so uradno prijavljeni na naslovu Gazice 29. Neuradno naj bi tam živelo od 60 do 80 Romov. Pravnega statusa nepremičnin nimajo urejenega, čeprav jih je tja naselila občina že v 60. letih prejšnjega stoletja. Po denacionalizaciji je zemlja, na kateri živijo, prešla v zasebne roke. Nezadovoljni so tudi lastniki zemljišč – a ne zaradi Romov, pač pa zaradi države in občinskih oblasti.

V občini Brežice nimajo romskega svetnika. Za pomoč pri motiviranju Romov za vključitev v komisijo za reševanje romskega vprašanja so zaprosili Zvezo Romov Slovenije (ZRS). Z lastniki zemljišč, na katerih živijo Romi, se občina sicer pogovarja, vendar z njimi ne more skleniti pogodbe o odkupu zemljišč, pravijo na občini. Kot vse kaže, želijo glavnino odprtih vprašanj urediti s prostorskim načrtom.
V brežiško občino so se Romi naselili po 2. svetovni vojni. Po pripovedovanju Alfonza Duhaniča, enega izmed lastnikov parcel, na katerih se razprostira romsko naselje, so Romi in okoliški prebivalci v preteklosti dosegli soglasje, da se Romi preselijo v opuščene hiše v brežiški občini, a se to žal ni zgodilo.
Duhanič pravi, da ni smiselno govoriti o romski problematiki, ampak o problematiki, ki zadeva lastnike zemljišč, na katerih živijo Romi. "Težav niso povzročili Romi, temveč so zanje odgovorni država in občinski organi, ki ne upoštevajo lastnikov in niso sproti reševali odprtih vprašanj. Posledično se niso zanimali niti za Rome, saj urejanje njihovega položaja že dolgo čaka na boljše čase," meni Duhanič.
Leta 2003 je bila izdana dokončna odločba o denacionalizaciji, s katero so razlaščencem in njihovim dedičem vrnili gozd, v katerem so živeli Romi. "Predstavnik lastnikov je bil brežiški občinski svetnik, ki je vseskozi opozarjal, da je treba zadeve urediti, dokler so še v majhnem obsegu. Leta 1997 je dosegel soglasje z Romi, ki so se bili po večini pripravljeni preseliti v hiše v lasti občine Brežice, vendar so se v nekaterih vaseh začele organizirati pobude, da Romov ne bodo spustili na svoje območje. Predstavnik brežiške občine, ki je bil zadolžen za reševanje romske problematike, je tudi kupil eno od tistih hiš, saj je bil med nasprotniki omenjene preselitve," se spominja Duhanič in pristavlja, da danes tiste hiše propadajo, medtem ko Romi v romskem naselju nimajo ne elektrike ne vode, prav tako tudi ne lastništva nad parcelami.
Duhanič ocenjuje, da sedanji odnosi z romskimi sosedi niso niti dobri niti slabi. "Včasih je bilo bolj človeško, zdaj pa so se zaradi tukajšnje problematike do konca ohladili. Občina se izgovarja na nas, zato težko najdemo normalen odnos z ljudmi, ki jih včasih dobiš tudi v gozdu, ko ti kradejo," pojasnjuje sogovornik, ki sicer pravi, da do Romov nima zamer, čeprav so mu že grozili z nožem, zaradi česar je trpela tudi njegova družina.
"Zamerim samo državi, ker ne upošteva naših zahtev po odkupu naših zemljišč. Tudi občina jih noče odkupiti, saj pravijo, da to ni možno, čeprav bi ob zadostni politični volji bilo, nam pa bi pripadla najemnina," je prepričan Duhanič. Leta 2003 so na občino podali zahtevo za najemnino. Občina je odgovorila, da to ni mogoče, dokler se ne oblikuje ustrezna proračunska postavka. "Leta 2006 nam je takratni župan Andrej Vizjak ponudil minimalno ceno, čeprav parcel, na katerih stoji romsko naselje, dejansko ne moremo več obravnavati kot kmetijskih zemljišč, če jih želimo legalizirati," pravi sogovornik. Občinski predlog so tako zavrnili. Potem so jim ponudili 80 centov za kvadratni meter zemljišča, čeprav danes država za reševanje te problematike ponuja odkupno ceno 20 evrov/m2.
Alfonz Duhanič, ki predstavlja interese lastnikov zemljišč, na katerih živijo Romi v občini Brežice, zatrjuje, da lastniki ne nasprotujejo prodaji oziroma odkupu zemljišč. Opozarja na to, da občinske in državne strukture s svojim odnosom do položaja lastnikov zemljišč žalijo dostojanstvo ljudi in jemljejo vrednost njihovemu delu.
"Stvar naj se rešuje v soglasju z nami. Kot slišimo od občinskega svetnika, ki nas zastopa, želi občina omenjena zemljišča odkupiti kot javno dobro, torej na način, kot se odkupujejo zemljišča za ceste. To je za nas žaljivo, saj smo bili vedno pripravljeni na sodelovanje, vendar se občina očitno po mitinških načelih odloča mimo občanov. Če bodo naša zemljišča odkupili kot javno dobro, bo to zame in za vse druge v Sloveniji poraz. Vse poklicno življenje sem za 12 % presegal normo, danes pa imam 480 evrov pokojnine. Mojih problemov ni nikoli reševal nihče drug, zato se mi zdi nepošteno, da bi se moral zdaj zastonj odreči zemljišču v svojem gozdu, na katerem je romsko naselje. Poleg tega je država ocenila vrednost mojih nepremičnin, pri čemer je upoštevala tudi gozd, ki ga ne morem uporabljati, o popisu pa še obveščen nisem bil, da bi lahko šel skupaj s popisovalci na teren. Na takšne kršitve se niti urad varuhinje človekovih pravic ne odzove," ugotavlja Duhovič ter dodaja, da bi se morala država zavedati, da je lastnikom gozda nekaj dolžna, sploh ob dejstvu, da je romsko naselje degradiralo njihova zemljišča, zato so ta izgubila vrednost.
Alfonz Duhanič iz Gazic pravi, da pravnemu sistemu države zaradi osebnih izkušenj ne zaupa. "Lastniki nimamo pravice odločati o nobeni stvari, imamo pa pravico plačati davek od zemljišča, ki je kot naše zabeleženo na geodetski upravi." Po besedah našega sogovornika ostaja odprto vprašanje sklenitve razmerja med občino in lastniki zemljišč ter določitve najemnine. "Ne vemo, kdo je dolžen plačati najemnino, nam je pa brežiška občina odgovorila, da najemnine ne more plačati, ker nimamo sklenjenega medsebojnega razmerja. Na našo zahtevo, da se to uredi, nismo dobili odgovora oziroma so nam posredovali ponudbo cenitve zemljišč, kakršno je leta 2006 dal takratni župan Vizjak," je kritičen Duhanič. "Pričakujemo torej odgovor od občine glede sklenitve medsebojnega razmerja, saj se ne strinjamo z minimalno odkupno ceno. V uradu varuhinje človekovih pravic trdijo, da imamo v primeru izostanka dogovora možnost vložiti tožbo," pristavlja.
Sogovornik še meni, da bi bilo normalno, da bi občina izdala odločbo, na katero bi se lahko pritožili, medtem ko odgovore urada varuhinje človekovih pravic in urada za narodnosti označuje kot sprenevedanje.
Občina Brežice romskega svetnika nima, toda občinski svet je 23. septembra letos imenoval člane komisije za spremljanje položaja romske skupnosti. Brežiški občini je pri vključevanju romskih predstavnikov pomagala ZRS, kajti zanimanja med Romi sprva ni bilo. Komisijo trenutno sestavlja osem članov, med njimi predstavniki občinskega sveta, krajevne skupnosti Cerklje ob Krki, občinske uprave in romske skupnosti.
V odgovoru na novinarsko vprašanje o urejanju odnosov z lastniki zemljišč, kjer živijo Romi, in romske problematike so na brežiški občini zapisali, da je občina v preteklosti že večkrat pristopila k reševanju romske problematike – aktivnosti so razvidne že od leta 1992. Kot je mogoče razbrati iz odgovora, je zdaj v teku postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta (OPN), ki naj bi bil predvidoma sprejet konec letošnjega leta. V postopku sprejemanja je zajeto tudi območje naselja Krušče, kjer živijo Romi. V odgovoru piše: "Po sprejetju občinskega prostorskega načrta (OPN), s katerim bodo zemljišča opredeljena kot stavbna, bo občina pristopila k odkupu zemljišč. Občina se bo namreč prijavila na ustrezen javni razpis, s katerim bo lahko pridobila sredstva za odkup. Slednjega bo možno izvesti samo v primeru, da bodo zemljišča opredeljena kot stavbna. Odkupljena zemljišča bodo osnova, da lahko pristopimo k sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), v katerem bomo natančno definirali potek infrastrukture znotraj naselja in predvideli notranjo delitev parcel – gradbene parcele. Za izvedbo predvidene infrastrukture bomo morali v nadaljevanju v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju sprejeti program opremljanja, ki bo tudi osnova za izračun komunalnega prispevka. S sprejetjem navedenih dokumentov na osnovi zgrajene komunalne infrastrukture in na osnovi sklenjenih pogodb o nakupu zemljišč bodo lahko posamezniki znotraj naselja pristopili k legalizaciji obstoječih objektov."
Zapisano je tudi, da občina Brežice nima sogovornika na strani lastnikov zemljišč; nanje se obračajo posamezni lastniki, kar pa ne predstavlja celovitega reševanja lastnine romskega naselja, saj je veliko lastnikov pokojnih, postopka dedovanja pa dediči še niso realizirali. Trdijo, da lahko odkup zemljišča izvedejo le, če sklenejo pogodbo z vsemi solastniki zemljišč.
Toda kot kaže, neka upoštevanja vredna skupnost solastnikov le obstaja. Na brežiški občini dodajajo: "V postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta (OPN) so Alfonz Duhanič in solastniki podali pripombo, da ne dovoljujejo spremembe namenske rabe na parceli. Stališča do pripomb na javno razgrnjeni občinski prostorski načrt (OPN) je sprejel brežiški občinski svet, ki je sledil predlogu župana, da se pripomba Alfonza Duhaniča ne sprejme. S tem namreč zagotovimo možnost koriščenja sredstev, odkupa teh zemljišč ter ureditve problematike lastništva. Kakšne bodo pripombe v postopku sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ne moremo predvidevati."
Več izveste v romski oddaji Naše poti.