Janez Lenassi je imel do kamna zelo spoštljiv odnos. Foto: Goran Rovan
Janez Lenassi je imel do kamna zelo spoštljiv odnos. Foto: Goran Rovan
Razstava nosi naslov Skulpture v kamnu. Foto: Goran Rovan
Opus Janeza Lenassija je predstavila kustosinja razstave Nives Marvin. Foto: Goran Rovan
Lenassijeva razstava v Kostanjevici na Krki

Lenassi je pred petimi leti sklenil svoj ustvarjalni in življenjski cikel in je bil eden izmed ustanoviteljev in pobudnikov tega svojevrstnega kiparskega druženja, ki letos zaznamuje že svojo 62-letnico.

Janez Lenassi je leta 1961 skupaj z Jakobom Savinškom dal pobudo, da bi začeli pripravljati mednarodne simpozije kiparjev v Sloveniji. In že istega leta so ta simpozij pripravili v Seči pri Portorožu in Kostanjevici na Krki. Lenassi, rojen leta 1927 v Opatiji, je od leta 1947 do 1951 študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral pri profesorju Petru Lobodi. Pet let pozneje je končal še študij specialke pri profesorju Borisu Kalinu. Leta 1968 se je z družino preselil v Piran, kjer je živel do svoje smrti leta 2008.

Vseskozi je dejavno sodeloval pri pripravi Forme vive v Seči, večkrat tudi kot kipar, saj je kmalu začel ustvarjati zgolj v kamnu. Nikoli pa ni sodeloval na simpoziju v Kostanjevici na Krki, čeprav se je tam dogovarjal za postavitev razstave. Vendar te v času svojega življenja ni dočakal. Zato so se organizatorji odločili, da razstavo njegovih del pripravijo letos. Naslovili so jo Skulpture v kamnu. Gre za nekakšen hommage, na katerem je predstavljen njegov opus male komorne kamnite plastike.

Ob odprtju je o Lenassiju in njegovem kiparskem opusu spregovorila kustosinja Obalnih galerij Piran Nives Marvin. Poudarila je, da je bil življenjsko in ustvarjalno vseskozi zakoreninjen v ambient slovenske Istre in ta je tudi opredeljevala njegov obsežen kiparski opus, ki ga je ustvarjal več kot pet desetletij. Svoja dela je predstavil na več kot 30 samostojnih razstavah, sodeloval pa je tudi na 30 kiparskih simpozijih po vsem svetu. Ob tem je še dodala, da sodi ta umetnik zagotovo med eminentne slovenske kiparje druge polovice prejšnjega stoletja. Izkazal se je kot avtor simpozijske plastike, javne plastike in nenadomestljiv je tudi njegov opus male plastike.

Do kamna je gojil spoštljiv odnos
V katalogu, ki je izšel ob razstavi, pa je Marvinova zapisala: "Opus javne spomeniške in simpozijske skulpture ter male komorne kamnite plastike eminentnega primorskega kiparja Janeza Lenassija (1927-2008) je po kvaliteti in kvantiteti neprecenljiv: reprezentančno monumentalni kipi plemenitijo javne površine po Evropi in na drugih celinah, s čimer se zapisuje tudi med snovalce svetovnega sodobnega kiparstva. Sodi med tiste maloštevilne kiparje, tudi v slovenskem kiparstvu, ki so se neprekinjeno več kot pol stoletja ustvarjalno posvetili avtohtonemu istrskemu kamnu ter kateremu so skozi kiparski proces in z maksimalno intimno tankočutnostjo ohranili ali na novo oživili elementarne lepote in energije."

Za svoje ustvarjanje je Lenassi prejel več nagrad in priznanj, med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado. Ustvarjal je tudi kot scenograf, za kar je leta 1962 prejel Sterijino nagrado. Marvinova izpostavlja, da je imel do kamna zelo spoštljiv odnos in dodaja: "Janez Lenassi se je skozi celotno ustvarjalno obdobje kar z magično likovnim odnosom posvečal avtohtonemu in prabitnemu kamnu ter mu z maksimalno senzibiliteto "vračal" ali "oživljal" organičnost v prabitnih lepotah in energijah. Kamnita gmota, na videz surova, trda in klena tvarina mu je s svojo maso, težo in večtisočletnim obstojem pomenila vitalni organizem, prabitno živo tkivo, ki živi in funkcionira le po lastnih zakonitostih in v sobivanju z izvornim ambientom ter le v harmoniji z njim pogojuje življenje, razvoj in rast. Kamen mu je pomenil poseben, "posvečen" prostor, ki je zadosten sam po sebi s svojo strukturo, trdnostjo, ritmom, barvitostjo, velikostjo. To so tiste dimenzije, ki so kiparju skozi procese razmišljanja in nadaljnje tehnološke dodelave pogojevale njegove osnovne vzgibe, norme in vodila za dokončno realizacijo ideje. Zato so Lenassijeve skulpture v oblikotvornem smislu avtentične v svojih izvornih danostih, oplemenitil jih je le z minimalnimi ročnimi dodelavami, z zelo intimno občuteno duhovno dimenzijo."

Razstava del Janeza Lenassija bo odprta do 15. septembra 2013.

Za MMC Goran Rovan

Lenassijeva razstava v Kostanjevici na Krki