Kmetijski svetovalci škodo še popisujejo, po prvih ocenah pa je torkovo neurje s točo v Slovenski Istri na 1.300 hektarjih uničilo skoraj vse zelenjadnice, ponekod so brez pridelka ostali tudi sadjarji in vinogradniki.

Manj škode v oljčnih nasadih
Nekaj manj škode je v oljčnih nasadih, a je odstotek škode še vedno zelo visok, saj znaša do 40 odstotkov. Kot pravijo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, je neurje na Primorskem še dodatno otežilo že tako slab položaj kmetov, ki so si komaj delno opomogli po februarskih težavah z burjo in pozebo.

Na Goriškem je po obsegu najbolj prizadeta koruza, ki je tudi zaostala v rasti zaradi neugodnih vremenskih razmer. Največ škode pa je na zgodnjem sadju, kot so breskve, marelice in češnje. Prizadeta je tudi zelenjava, med drugim solatnice, bučke, paradižnik in buče za krmo. Pri vinski trti kmetijski svetovalci in vinogradniki ocenjujejo, da bo škoda vidna čez nekaj dni.

"Imamo nizek delež kmetijskih zavarovanj"
Prijave škode zbirajo tudi zavarovalnice. V zavarovalnici Adriatic Slovenica so povedali, da prijave škode po toči še prihajajo, saj jih kmetje po navadi vlagajo še nekaj dni po škodnem dogodku, pa tudi realne škode po toči ni mogoče oceniti takoj naslednji dan po tistem, ko je toča poškodovala pridelke.

V omenjeni zavarovalnici sicer ne pričakujejo številnih prijav, saj ima zavarovalnica nizek delež kmetijskih zavarovanj, ki se v zadnjih letih še zmanjšuje, čeprav polovico premije plača država, pojasnjujejo v Adriaticu Slovenici.

V Zavarovalnici Maribor niso prejeli prijav škode na pridelkih in plodovih po toči v tem tednu. Sicer pa ocenjujejo, da bodo oškodovanci prijavili škodo za okoli 300 vozil in 100 nepremičnin, kar pomeni predvidoma pol milijona evrov škode.

Podobno je v Zavarovalnici Triglav, kjer po močnem torkovem neurju s točo v Ljubljani in na Primorskem niso prejeli večjega števila prijav škode na področju kmetijskih zavarovanj, zaradi česar tudi ne pričakujejo škode v večjem obsegu. So pa prejeli več sto prijav škode, največ na vozilih. Prve ocene o škodi pa bodo znane v prihodnjih dneh, so pojasnili v Zavarovalnici Triglav.

"Sistem kmetom ne zagotavlja varnosti"
Kot navajajo na KGZS-ju, je zadnje neurje vnovič opozorilo na to, da obstoječi sistem kmetom ne zagotavlja varnosti, visoke odbitne franšize pa ne vodijo več do ekonomske ustreznosti sistema. Slabost sistema, na katero opozarja tudi zbornica, se je izrazito pokazala v letih 2010 in 2011, ko precej kmetov svoje kmetijske proizvodnje ni moglo zavarovati, saj so zavarovalnice zaostrile in spremenile pogoje zavarovanja.

Država mora po prepričanju zbornice takoj pristopiti k pripravi nove dolgoročno sistemsko vzdržne ureditve kmetijskih zavarovanj po vzoru sosednjih držav, znotraj katere je treba razviti tudi nove zavarovalne produkte, kot je na primer zavarovanje za primer suše. Učinkovita sistemska rešitev je po mnenju zbornice lahko ustanovitev vzajemne zavarovalnice ali pa sozavarovalnega sklada oziroma kombinacija obeh.