Kot je pojasnil bohinjski župan Franc Kramar, se je občina s sprejemom odloka o plovbnem režimu na jezeru zavezala, da bo uredila vstopno-izstopna mesta ter pristanišča. Skupni vložek je bil 80.000 evrov in če bi letno prodali 1.000 dovolilnic po dva evra, bi trajalo kar 40 let, da bi se vložek povrnil. "Vendar ni bistven denar, bistvena sta varnost in skrb za okolje," je izpostavil Kramar.

Hkrati je poudaril, da je odziv ljudi zelo pozitiven. "Zavedajo se, da je Bohinjsko jezero eno, da je varnost na njem temeljnega pomena in da je tudi ekološko zelo občutljivo," je dejal Kramar, ki mu je pritrdil tudi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Kot je dejal, po prvotnih protestih ob uvedbi pristojbin za plovbo na terenu niso zaznali kakšnega posebnega konflikta ali velike pritožbe.

Prodana tisočerica dovolilnic
Prodali so že več kot 1.000 dovolilnic, s čimer so v Bohinju zadovoljni. To namreč pomeni, da se ljudje že zavedajo novega režima, čeprav gre v bistvu šele za prehodno obdobje. Medobčinski redarji nadzirajo spoštovanje plovbnega režima, po katerem morajo imeti supi, kajaki in drugi plastični čolni dovolilnico. Kršilce pa so vsaj za zdaj le opozarjali, ne pa kaznovali.

Kaj bo s soteskanjem
Slabo izkušnjo imajo sicer z blejskimi agencijami, ki svoje goste vozijo na soteskanje v Bohinj. "Ne upoštevajo določb našega odloka in nas ignorirajo. Če bo šlo tako dalje, razmišljamo, da bi občina Grmečico in Jerečico razglasila za naravni spomenik ter s tem onemogočila omenjeno dejavnosti v obeh soteskah," je opozoril Kramar.

Urejanje prostora, z vzpostavitvijo pristanišča Pod skalco na čelu, je medtem po Kramarjevih besedah v Bohinju naletelo na zelo dober odnos med vsemi akterji. Tako se jim je uspelo dogovoriti z bohinjskimi kajak in kanu klubom ter jadralnim klubom, Veslaško zvezo Slovenije ter zasebniki, ki so že prej upravljali določene pomole.

Langus: To ni cokla, temveč prihodnost
Kot je pojasnil Langus, uresničujejo tudi dolgoletne želje lokalne skupnosti, da se pristanišče Pod skalco uredi in da bo preostala, predvsem severna obala Bohinjskega jezera, lahko ostala čim bolj nedotaknjena in naravna. To Bohinj umešča v območja s trajnostnim razvojem. "Plovbni režim ni cokla v razvoju, ampak prihodnost. Omogoča kakovostno doživetje jezera vsem deležnikom," je izpostavil.

Mogoča širitev pristanišča
Verjame, da bodo to doživetje z različnimi dopolnitvami še izboljšali. Najverjetneje se bodo lotili tudi širitve pristanišča, saj je to že letos polno, čeprav ima prostora za 28 privezov in 16 mest za suhi privez. "Prostora je premalo in konec sezone bomo ugotavljali, koliko privezov bomo še potrebovali, da jih ne bo niti preveč niti premalo," je pojasnil Langus.

Uradno odprtje pristanišča Pod skalco sicer spada v okvir prireditev ob prazniku Občine Bohinj. Osrednja prireditev s podelitvijo občinskih priznanj bo v petek, ko bo potekala tudi tradicionalna spominska slovesnost v počastitev štirih srčnih mož, s katero se spominjajo štirih Bohinjcev, ki so 26. avgusta 1778 prvi stopili na vrh Triglava.