Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patricija Škof: Šanson iz tujine Patricija Škof – vokal Tibor Pernarčič – klarinet Matic Štemberger – klavir Luka Dobnikar – kontrabas Pavel Čebašek – bobni Posnetek prvega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Kulturni dom Krško, sobota, 6. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Primož Vidovič / Primož Vidovič / Samo Ivačič: Triptih sestre Felicite Primož Vidovič – vokal Matjaž Balažic – bandoneon Timi Krajnc – kitara Luka Gaiser – kontrabas Posnetek drugega predzibora Festivala slovenskega šansona 2023 Gledališče Park Murska Sobota, nedelja, 14. maj 2023 Prvi program Radia Slovenija Tonski mojster: Mitja Krže Producent: Tone Jurca Asistenta: Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Kamera: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Urednika Festivala slovenskega šansona: Teja Klobčar, Andrej Prezelj Urednica glasbenega in razvedrilnega programa: Simona Moličnik ©RTV Slovenija
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
V Naravni rezervat ob izlivu Soče se je nedavno vrnila vidra, ki je v 60. letih prejšjega stoletja takorekoč izginila iz sosednje Furlanije. Pred dvema desetletjema se je proti morju začela širiti tako iz okolice Trbiža, kot iz Slovenije, pojasnjujejo v Naravnem rezervatu. Kot pravijo, je tudi to znak dobrih praks za zaščito in ohranjanje biodiverzitete, ki jih znatno podpira Evropska unija. Zavarovana in druga območja od italijanske Chiogge do skrajnega konca slovenske obale zdaj sodelujejo v čezmejnem evropskem projektu Posedione, ali Pozejdon. Strokovnjaki z obeh strani meje bodo skupaj preverjali, kako ohraniti in izboljšati pestrost življenja, ki ga ogrožata tako pritisk obiskovalcev, kot podnebne spremembe. Kaj konkretnega bo Pozejdon prinesel Severnemu Jadranu v prihodnjih treh letih pa je za tokratno oddajo preverila Lea Širok.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Kulturne in ustvarjalne dejavnosti se že nekaj časa ne želi več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izhaja iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v pogovoru z vodjo Centra za kreativnost mag. Anjo Zorko in ekonomistom prof. dr. Bogomirjem Kovačem. V oddaji so s krajšimi pogovori sodelovali tudi direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek in umetniški vodja Zavoda Kersnikova Jurij Krpan. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: BoBo
Manj kot tri minute je trajalo, da je v dober kilometer oddaljeno sosesko dron po zraku dostavil (nepolito) kavo, rogljičke in sladoled. Irsko zagonsko podjetje Manna Aero v predmestju Dublina poskusno že dostavlja hrano z naprednimi droni, prepričani so, da bo to kmalu postala povsem običajna praksa. Bo res? Kako? Kakšne so regulacije in potencialne nevarnosti? Je takšen poslovni model sploh vzdržen? Na Irskem je preverjal Luka Hvalc.
Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee.
Odprtje Cukrarne je bilo na umetnostnem področju v Sloveniji verjetno osrednji dogodek leta 2021. Nov prostor naj ne bi bil namenjen le predstavljanju sodobne umetnosti, temveč različnim vsebinam, ključna pa naj bi bila tudi odprtost in povezovanje. Po skoraj dveh letih se z gosti sprašujemo, kaj so Ljubljani prinesli novi prostori, kakšno politiko razstav in delovanja lahko razberemo iz delovanja Cukrarne, pa tudi drugih prizorišč sodobne umetnosti v prestolnici. Kakšne so vsebinske specifike različnih razstavišč in kdo ciljna publika? Kako odprtje novega prostora vpliva na program preostalih? Kako se Ljubljana primerja s tujino ali drugimi slovenskimi mesti ter kaj morda v programih razstav pogrešamo? O tem razmišljajo Miha Colner, kustos v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Uroš Veber, koordinator projekta Atol in Maša Žekš, kuratorka in likovna kritičarka. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: MOL/Nik Rovan
Tokrat smo govorili o sončni energiji, njenem pomenu in rabi. Vprašali smo se, katere so prednosti in slabosti tovrstne energije, kaj sploh je sončna elektrarna in kako deluje. Z nami je bil direktor podjetja Enertec, Peter Kumer.
Kje v Sloveniji lahko lastnik zakonito odloži svoj odrabljen čoln iz kompozita in steklenih vlaken? Trenuten ogovor je: nikjer. Na lastne stroške ga mora odpeljati v tujino, v katero od pooblaščenih podjetij za razgradnjo. Kar ni poceni. Podobne razmere so tudi drugod po Evropi. Zato odrabljeni čolni brez znanega lastnika svojo pot prepogosto zaključijo v naravi. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili v Beneško laguno. Po nekaterih ocenah je namreč v njej zapuščenih več sto ali celo do dva tisoč odrabljenih čolnov. Imenujejo jih ghost boats ali plovila duhov. V neprofitni organizaciji Venice lagoon plastic free pa so se odločili, da zavihajo rokave, odstranijo plovila in zanje najdejo rešitev, ki podpira krožno gospodarstvo, kar pri ravnanju s temi odpadki podpira tudi Evropska komisija.
V oddaji Think green smo v preteklih tednih govorili o številnih energetskih sanacijah posameznih stavb po Sloveniji, ki so skupaj zagotovo privarčevale kar nekaj energije, in tudi denarja, prebivalcem pa zagotovile boljše bivalne pogoje. Tokrat smo preverili, kaj so obnove prinesle nekaterim vrtcem in šolam v Prlekiji. (Foto Vrtec Ljutomer) Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Društvo Asociacija je začelo delovati leta 1992 kot neformalna mreža nevladnih organizacij, 30 let pozneje pa je profesionalno koordinirana sodobna zagovorniška in servisna organizacija. Več o Asociaciji in njenem delovanju ter položaju samozaposlenih v kulturi danes pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: predsednica Asociacije Inga Remeta, generalna direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik na Ministrstva za kulturo Tjaša Pureber in Miha Blažič, splošni koordinator sindikata Zasuk. Pogovor je potekal v prostorih galerije SCCA na Metelkovi v Ljubljani. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Grafika: Društvo Asociacija
Spotlight EU-Kohezija - faster entry of young into labour market The unemployment rate in Slovenia in general is low, however it is difficult for young people to get a job. The Employment Service of the Republic of Slovenia has therefore published a public invitation called faster entry of young people into the labour market encouraging employers to employ young people for full-time.
Mlade, spodbudne podjetniške inovacije nastajajo med drugim tudi na hackatonih, srečanjih mladih, podjetnih ljudi, ki znajo povezati sodobno znanje z digitalizacijo in ustvariti inovativne rešitve. Ena takih ekip je tudi Yolanda, ekipa, ki je ustvarila BugBit, rešitev za zgodnje zaznavanje lubadarja. Več o tem, kako je ideja nastala in postaja resničnost, boste lahko slišali v tokratni rubriki Izluščeno! Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in nujno ne odraža stališč Evropske unije.
V sodobnem času, kjer se zahteva visoka produktivnost in učinkovitost, se lahko zdi, da so dobri medosebni odnosi med zaposlenimi na drugem mestu, vendar pa so ključnega pomena za uspeh podjetja in zaposlenih.
Teden gozdov v zadnjem majskem tednu poveže vse ustanove, ki skrbijo za slovenski gozd, in javnosti predstavi pomen gozda in gozdarstva. V svetovalni oddaji smo govorili o trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdovi in o ohranjanju ekološkega ravnovesja. Hkrati smo se vprašali, kako uspešno ohranjamo biotsko pestrost in kaj obiskovalcem gozdov zapoveduje bonton. Z nami je bila Hedvika Jenčič, gozdarska svetovalka z mariborske enote Zavoda za gozdove Slovenije.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
Tokrat v Radio Si Exclusive - EU misija - Mlada kohezija spoznamo Olea D`Istria, ekološko kmetijo za katero skrbi mlada prevzemnica Martina Veršnik. Pri Olea D`Istria stavijo na lokalno, okolju in človeku prijazno gospodarjenje. Kako od ideje do izpeljave? Prisluhnite in začnite svojo zgodbo tudi vi! Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne nujno odraža stališč Unije.
Neveljaven email naslov
