Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spotlight - EU- Mlada kohezija - specialized consultants for the young unemployed
Geotermalne zmogljivosti Slovenije so velike, a to vrsto energije le malo izkoriščamo. Zdaj predstavlja manj kot odstotek celotne primarne energije, zaradi energetske krize in razogljičenja družbe pa je vroča voda iz zemlje spet bolj zanimiva. Zlasti uporabniki v Pomurju že več let opozarjajo na birokratske in zakonodajne ovire. Čeprav na leto prihranijo za 17 tisoč ton izpustov ogljikovega dioksida, jih država omejuje s koncesijami in drugimi zahtevami. V Lendavi s to energijo že nekaj let zagotavljajo daljinsko ogrevanje, letos pa naj bi zagnali še pilotno geotermično elektrarno. Več o koristih in izzivih geotermalne energije v terenski oddaji iz Ljutomera voditeljica Lidija Kosi s sogovorniki. Gostje: Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice; Metod Grah, direktor Term Vivat in član Odbora za geotermijo pri PGZ; Štefan Žohar, predstavnik Lokalne energetske agencije za Pomurje (LEA). Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Nekoč so ljudje ohranjali različna živila s fermentiranjem ali pa so s tem postopkom poskrbeli, da so različna živila pridobila boljšo prehransko vrednost, prebavljivost ... Zdaj se vračamo nazaj in odkrivamo znanja, ki so jih imele naše babice. Kruh z drožmi, domači kefir, kombucha, fermentirana, kisana zelenjava se vračajo nazaj v naše vsakdanje življenje. A tudi te postopke je potrebno prilagoditi na moderno življenje in si olajšati delo. To počnejo v mladem podjetju Kefirko in zato vam ga predstavljamo v rubriki RSI Exclusive.
Rsi Exclusive. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne nujno odraža stališč Unije.
Projekt TalentMagnet obravnava velike družbene izzive, ki jih povzroča izseljevanje izobraženih mladih bodisi v večja mesta bodisi v tujino. Vodilni partner projekta je ZRS Bistra Ptuj, kjer so lokalni akcijski načrt pripravili v sodelovanju z mladimi. Kateri so bili cilji projekta in ali so bili doseženi? Prislunite v oddaji EU misija - mlada kohezija. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne nujno odraža stališč Unije.
Energetska kriza je prisilila zahodne družbe k resnejšemu razmisleku o virih energije in v povezavi z nujnim odpravljanjem fosilnih goriv v razpravo vrnila tudi vetrne elektrarne. Načrti države v zvezi z vetrnicami so že prve tedne novega leta vznemirili prebivalce Krasa in na Koroške. Zakaj jih kljub energetski in podnebni krizi domačini nikjer nočejo? Zakaj jih država in Evropska unija podpirata? V katero smer se razvija tehnologija? Ali ima Slovenija dovolj kakovostnih vetrov za pogajanje turbin? Ali obstajajo boljše rešitve za zadostno proizvodnjo elektrike za industrijo, promet in udobno življenje tudi v prihodnje? O vsem voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: prof. dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko; Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo; Aleš Pučnik, solastnik vetrne elektrarne pri Razdrtem; Diego Loredan, koordinator civilnih pobud za kakovost bivanja Zeleni krog. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Marina Koper bo naslednja štiri leta eden izmed devetih demonstracijskih centrov v 12 sredozemskih državah, ki bodo v okviru evropskega projekta Remedies predstavljali inovativne rešitve za zaustavitev kopičenja mikroplastike v oceanih. Oceanov ne moremo več očistiti odpadne plastike, še posebej ne mikroplastike. Lahko pa ta začarani krog kopičenja zapremo, ustavimo, izpostavlja dr. Uroš Novak, vodja skupine Znanstveniki proti plastiki na Kemijskem inštitutu, ki je tudi koordinator projekta Remedies iz evropskega programa Obzorje Evropa. Kako, pa več tokratni oddaji. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
V tokratnem Lokalnem času o projektu podprtim z evropskim kohezijskim denarjem, ki je veliko pridobitev prinesel skoraj 50 tisoč prebivalcem petih občin osrednje Dolenjske. S Hidravličnimi izboljšavami vodovodnega sistema so namreč dolgoročno zagotovili zanesljivo oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Gre za dobrino, ki jo cenimo predvsem takrat, ko jo primanjkuje. Več pa v pogovoru z dopisnikom Jožetoma Žuro.
Ko govorimo o Alpah, ne pomislimo takoj na kulturno dediščino tistih, ki so tam živeli pred tisočletji. Zato smo se odpravili po sledeh arheoloških ostankov življenja človeka v našem visokogorju, v Julijcih, Karavankah in v Kamniških Alpah, bolj podrobno pa v neposredni okolici Bohinja. Arheologi so vsaj pri nas visoko ležeča območja bolj temeljito začeli raziskovati pred tremi desetletji. O najstarejših sledovih življenja ljudi v visokogorju bosta pripovedovali arheologinji, Marija Ogrin iz Bohinjske Bistrice in dr. Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, o pomenu te najstarejše kulturne dediščine za domačine in za turistično obogatitev pa bo spregovoril vodja občinskega Zavoda za promocijo turizma Bohinj Klemen Langus. Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. FOTO: Arheološka izkopavanja v okolici Bohinja VIR: Marija Ogrin, ArheoAlpe
The House of the Carniolan Honey Bee in Višnja Gora includes the ApiLab Innovation Technology Centre of innovative beekeeping technologies and for the development of entrepreneurship. The place encourages the young people's innovative approaches to learning about the importance of bees. Its beehive-style hostel shows a completely new approach to dealing with public space, defying challenges we might be facing in terms of design. ON AIR at 10:25am. IMPORTANT: The contents of the latest edition of SPOTLIGHT (as part of RTV Slovenia's 'Misija Mlada kohezija'/'Mission Young Cohesion' project) were made possible with financial support from the EU. Responsibility for the contents lies entirely with the author/editorship, and it does not necessarily reflect the views of the European Union.
Globalne okoljske težave, s katerimi se srečujemo danes, so večinoma posledica človekovega čezmernega izkoriščanja različnih naravnih virov. Številni od teh se uporabljajo le kratkotrajno, potem pa pristanejo na odlagališčih. A ti viri oziroma predmeti velikokrat niso odpadek ampak potencial za razvoj novih produktov. Takšen inovativni koncept ponovne uporabe razvija konzorcij projekta Studio KROG - Studio krožnega gospodarstva. V ospredju so rabljeni ladijski kontejnerji, ki bodo v Slovenskih Konjicah in v Rogaški Slatini zaživeli za izobraževalne, podjetniške, turistične in druge namene. (Foto CPU) Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Misli na morju, noge v lavorju je naslov virtualne ozaveščevalne akcije o pomenu marikulture. Domislili so jo v naši edini morski ribogojnici Fonda v Seči, podprl jo je evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Razvoj marikulture, oziroma, akvakulture je tudi eden od strateških ciljev Evropske komisije na področju pridobivanja hrane z manjšim ogljičnim odtisom. Poudarek pri tem je trajnost te dejavnosti, ki je sicer lahko zelo obremenjujoča za okolje. Sploh ob dejstvu, da je na svetovni ravni eden najhitreje rastočih prehranskih sektorjev. Kaj torej v primeru gojenja rib, školjk in alg pomeni trajnost? Kako ji sledijo v naši ribogojnici v Seči? Katera marikultura je najbolj trajnostna in kako lahko pri uresničevanju zelenih ciljev pomaga znanost? Na ta vprašanja tokrat iščemo odgovore z direktorico Ribogojnice Fonda, dr. Ireno Fonda, našim največjim školjkarjem Mitjo Petričem in dr. Cécilom Muellenbergom z Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki raziskuje področja zdravstva, prehrane in staranja. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Negotovost in stiske mladih v procesu osamosvajanja in iskanja zaposlitve so se v obdobju epidemije poglobile in zelo pomembno je, da imajo mladi pri prvih korakih na trgu dela na voljo dovolj informacij in podpore. V Evropski Uniji za to skrbi program Jamstvo za mlade. Shema predvideva, da mladi v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih dobijo ponudbo za zaposlitev, šolanje, pripravništvo. Pri nas se je na ta način zaposlilo preko 60 odstotkov mladih. Podrobneje z Mirjano Zgago, svetovalko generalnega direktorja Zavoda za zaposlovanje, v Izluščeno v petek 9.12. med 9. in 10.uro. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne nujno odraža stališč Unije.
Razmere na energetskem trgu so izjemno negotove, zato vse bolj pomembna postaja energetska neodvisnost. Kot ena od rešitev se na mikroravni pojavljajo energetske zadruge, ki običajno temeljijo na obnovljivih virih energije. Ali te res lahko zagotovijo samooskrbo? Kdo lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako? S kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo posamezniki in manjše skupnosti? Spremembe v energetiki se načrtujejo vsaj desetletje v naprej, v zdajšnjih razmerah pa je treba razmišljati hitreje. Zanimanje za priklapljanje sončnih elektrarn presega zmožnosti slovenskega omrežja. Država pa je obljubila spodbujanje energetskih zadrug. Bomo iz tradicionalnih energetskih virov prišli na razpršene rešitve in kaj bo to pomenilo za stabilnost zagotavljanja električne energije? O dilemah in možnih rešitvah voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo; Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles; Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Mnoge planinske koče v Sloveniji so bile letos obnovljene, in to tako, da so pri njihovi obnovi razmišljali o večji energetski učinkovitosti in manjšem negativnem vplivu na okolje. Obnova je potekala s pomočjo evropskih sredstev in temu namenjenega razpisa, o čemer smo povprašali strokovnega sodelavca PZS Dušana Prašnikarja. Kako je potekala obnova in kaj ta pomeni mladim planincem? Prisluhnite rubriki Think green. (Foto Tomaž Bolcar) Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne nujno odraža stališč Unije
Ste že slišali za stole, narejene iz odpadne morske plastike? Velikokrat so brenčavke tega časa trajnost, ekologija, družbena odgovornost zgolj prazne besede, zapisane v kakšnem nikoli odprtem dokumentu podjetja. Vedno več pa je podjetij, ki ta načela tudi zares živijo, in danes vam bomo predstavili eno od teh.
We talk to Assistant Professor Marius Mensah, Ph. from the Law Faculty at the University of Maribor, who heads an EU Commission funded Jean Monnet Module for research into sustainability and cultural heritage. We touch on the topics of sustainable development, local entrepreneurship and green economy. We learn that teaching the young about heritage triggers sustainable tourism and empowers local municipalities, which leads to green economy practices in the local business environment. * The show was prepared with the financial support of the European Commission within the framework of the On A Mission - Young Cohesion project. The editorship is responsible for the content which does not necessarily reflect the views of the EU.
Do 27. novembra poteka evropski teden zmanjševanja odpadkov. To je v Evropski uniji največji in najuglednejši projekt na področju ozaveščanja o zmanjševanju odpadkov in varstvu okolja. V Koristnicah, ob pol enih popoldne, boste izvedeli, kaj je namen letošnjega tedna, katere vsebine prinaša in kaj v tem tednu s ciljem ozaveščati ljudi pripravlja mariborska Snaga. Z nami bo tehnična sodelavka te družbe Karmen Vodovnik.
V Sloveniji imamo veliko število gradov, dvorce in podobnih stavb, ki so v preteklosti doživljale takšno in drugačno usodno. Mnogi med njimi so bili uničeni pred, med in po drugi svetovni vojni, nekateri pa so vojne vihre preživeli v bolj ali manj ohranjenem stanju. Med take sodi tudi grad Borl, ki stoji na visoki skali nad dolino Drave, ob pomembni prometni žili. Grad je bil po vojni podržavljen, po delni obnovi v 50 letih je bil tam znan gostinski obrat, ki so ga leta 1980 zaprli. Od takrat naprej je grad čakal na obnovo. Ta se je koreniteje začela v letu 2016. Projekt obnove dela gradu je vodilo in še vodi Ministrstvo za kulturo, in je komplementaren s projektom ''Drava – NATURA 2000, reka za prihodnost''. Poglavitni namen projekta je inovativna in sodobna predstavitev območja Natura 2000 Drava. Glavni cilj investicije je obnova objekta kulturne dediščine državnega pomena ob sočasni interpretaciji kulturne dediščine, povezane z biotsko raznovrstnostjo. Vendar pa to ni edina vsebina, ki naj bi jo predstavili v tem gradu. Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: Milan Trobič
V tokratni oddaji o tem, kako ribištvo in turizem z roko v roki črpata evropska sredstva. Ribiški pomol v Kopru je ena bolj obiskanih mestnih točk. Še posebej v času, ko sta tam odprti gastronomska prikolica Folpo in ribja kantina na katamaranu Stella Maris. Lokalni ribiči so na ta način nadgradili svojo osnovno dejavnost in zaslužek. Tako Boris Glavina, lastnik gastronomske prikolice, kot Kristjan Jež, solastnik ribje kantine na katamaranu, bi se za ta korak znova odločila. Gastronomska prikolica Folpo ponuja delo 8 ljudem, v ribji kantini Stella maris na katamaranu pa poleg obeh solastnikov redno delata še dva kuharja in natakarica. Dolgotrajni rezultati takšnih projektov so ključni za ohranjanje slovenskega ribištva poudarja Igor Komadina, ki v Lokalni akcijski skupini Istra posebej skrbi prav za ribiče. V oddaji tudi o tem, da so koprski ribiči pod vodstvom Matjaža Radina v okviru LAS Istre zasnovali vzorčen projekt ozaveščanja o zmanjševanju plastične embalaže Fisheko, s katerim so dostop do evropskega denarja omogočili tudi malim priobalnim ribičem. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Neveljaven email naslov
