Da se bo Slovenija v Parizu borila za medaljo, je bilo jasno že pred polfinalnim obračunom s Poljaki, le še za kateri lesk, je bilo vprašanje. Malo pred 23. uro je postalo jasno, da za zlatega! Tisto, na kar so Slovenci upali, se je uresničilo, Poljakom pa se je zdelo popolnoma nepredstavljivo.

Poljski selektor Vital Heynen je pred tekmo nekoliko podcenjevalno razglabljal, da je Slovenija ekipa za polfinale, ne pa tudi za uvrstitev v finale. Enako so menili tudi poljski navijači, ki so se pozno popoldne začeli zbirati pred dvorano Stožice.

Kuba z juga Poljske je pojasnil, da so ob devetih zjutraj v Ljubljano prišli z avtomobilom, po tekmi pa se vračajo domov. "Nato pa gremo v Pariz, saj imamo vstopnice za finale že kupljene. Kupili smo jih že pred tem polfinalom, ker smo prepričani, da bo nocoj Poljska zmagala. No, ne samo nocoj, tudi v nedeljo, ko bomo osvojili to evropsko prvenstvo. Sloveniji pa želim veliko sreče v boju za tretje mesto," nas je zbodel.

Na drugi strani so bili tudi vsi slovenski navijači prepričani, da nam lahko uspe in premagamo tudi dvakratne svetovne prvake, ki na letošnjem evropskem prvenstvu niso izgubili niti ene tekme, pravzaprav so iz rok izpustili le en sam niz ‒ v prvi tekmi so jim ga vzeli Estonci.

Himna iz 11.000 grl
Toda že začetek tekme je pokazal, da bodo igrali proti sedmim igralcem, ne šestim.

Razprodano dvorano Stožice je napolnilo 11.500 navijačev, med njimi 90 odstotkov slovenskih, kar se je odražalo tudi v vzdušju. Tribune so se tresle pod skoki Kdor ne skače, ni Sloven'c in bobnele od Mi, Slovenci!.

Rajanje na prostem
Vsi niso dobili vstopnic, a niso ostali doma. Pred dvorano so iz navijaškega šotora privlekli gasilske klopi ali posedli kar na tla, tekmo pa spremljali na velikem platnu odra Vala 202 v navijaški coni. Ekipa Primorcev je s seboj prinesla tudi zastavo, s katero se je na NBA tekmi v Miamiju slikal tudi Shaquille O'Neal.

Navijači so napolnili tudi Mestni trg v Stari Ljubljani, kjer so prav tako pod nočnim nebom stiskali pesti za naše odbojkarje. Zbralo se jih je kar 2.000, ki so napeto zrli v dogajanje na velikem platnu.

Jaaaaaaaaaaaa!
Prvi niz je Slovenija dobila, drugega izgubila, tretjega spet dobila. V četrtem, ki bi že lahko odločil o tem, kdo bo igral v nedeljskem finalu, sta se ekipi izmenjevali v vodstvu, nato pa ...

Vse je poletelo v zrak, namesto šampanjca pa je sledila prha piva. Rajanje se je po veliki zmagi nad (ne)močno Poljsko preselilo pred dvorano, kjer so doneli harmonika, trobenta in boben, navijači pa so se zavrteli v zmagoviti polki.

Tudi Slash gre v Pariz
Zunaj srečamo tudi Alfreda Martilottija, enega izmed pomočnikov selektorja slovenske izbrane vrste Alberta Giulianija, in njegovo zaročenko Danio, pa seveda njunega Slasha. Kuža je prinašal srečo našim odbojkarjem ‒ kadar koli je bil v dvorani, so naši zmagali. Njegova pot v Francijo pa je bila pod vprašajem, saj s seboj v Sloveniji ni imel potovalnega dokumenta.

Kot nam povesta njegova lastnika, psiček v mestu torej zagotovo bo. Glede dvorane pa še ne vesta, ali bo tja smel. Že v Stožice so mu namreč prepovedali vstop, potem ko ga je eden izmed delegatov Evropske odbojkarske zveze (CEV) opazil na zaslonu. "Mogoče ga pa vseeno pretihotapiva noter," se posmejita.

Edini veseli Poljak
Pod šotorom naletimo tudi na Poljaka Jaroslava, ki je v ponedeljek v Slovenijo prišel v okviru službene poti, potem pa mu je prijatelj Franci povedal, da je dobil vstopnice za tekmo Poljska : Slovenija ... Ampak na slovenskem navijaškem sektorju, prav tam, kjer razgrinjajo našo zastavo velikanko. Klub slovenskih navijačev ga je nato hitro vzel za svojega in izjavo nam je že dajal oblečen v slovenski dres.

"Brez vas ne bi prišli do sem!"
Navijači so medtem še naprej vztrajali na ploščadi in čakanje se jim je obrestovalo, ko je na oder malo čez polnoč prišla celotna ekipa in se jim ganjeno zahvalila, da jim brez njihove pomoči zagotovo ne bi uspelo.