Iz Lombardije, najhuje prizadetega dela Italije, poročajo o upadu števila novookuženih ljudi. Foto: Reuters
Iz Lombardije, najhuje prizadetega dela Italije, poročajo o upadu števila novookuženih ljudi. Foto: Reuters

V Italiji so danes potrdili 349 novih smrti zaradi bolezni covid-19, skupno je umrlo 2158 ljudi. Po podatkih italijanske civilne zaščite je okuženih 27.980 ljudi, to je približno 3000 okuženih več kot v nedeljo. Pred štirimi dnevi so iz Italije poročali, da je okuženih 15.113 ljudi. 2749 okuženih ljudi je medtem že ozdravelo.

V Lombardiji, ki jo je epidemija novega koronavirusa najhuje prizadela, se kažejo prvi znaki upočasnjevanja naraščanja števila okužb, je sporočil predsednik te severnoitalijanske dežele Attilio Fontana.

V gosto poseljeni italijanski deželi, kjer je tudi finančna prestolnica Milano, je za boleznijo covid-19 do zdaj umrlo 1420 ljudi. Iz sosednjega Piemonta so danes poročali o 111 smrtnih primerih in 1517 okužbah, še v nedeljo o 59 smrtnih primerov in 873 primerih okužb. V Laciju so zaznali 19 smrtnih primerov in 523 okužb.

A Fontana meni, da obstajajo razlogi za optimizem, saj podatki kažejo, da se virus v Lombardiji zdaj širi počasneje kot pred nekaj dnevi. "Povečanje števila novih primerov ni tako dramatično, kot je bilo pred dvema ali tremi dnevi. Upajmo, da se trend obrača," je dejal. Ob tem je izrazil prepričanje, da se bodo začeli kazati rezultati omejitve gibanja ljudi.

Fontana je še dejal, da je treba počakati še tri do štiri dni, da bi videli, ali ima prav. "Edino sredstvo, ki nas bo pripeljalo do rešitve, je preprečitev nadaljnjega kroženja virusa," je poudaril.

Število okuženih se sicer kljub spremembi še povečuje, Fontana pa je opozoril, da "smo blizu točke, ko ne bomo imeli več postelje na intenzivni negi". Zdravstvene kapacitete v Lombardiji in tudi Emiliji - Romanji in Benečiji (Veneto), ki tvorijo epicenter izbruha v Italiji, so na meji zmogljivosti.

Velika večina smrtnih žrtev nove bolezni je ravno v Lombardiji. Foto: Reuters
Velika večina smrtnih žrtev nove bolezni je ravno v Lombardiji. Foto: Reuters

Večina primerov v Lombardiji do zdaj je bila v manjših mestih, kot sta Bergamo in Brescia, zdaj pa je velika bojazen, da se bo bolezen množično razširila v Milanu, kar bo velik udarec za bolnišnice. "Velik izziv zdaj je, koliko nam bo uspelo zaustaviti širjenje v Milanu," je dejal Massimo Galli, vodja enote za infekcijske bolezni v bolnišnici Sacco na jugu države.

Italijanska vlada dela vse za zagotovitev dobave medicinske opreme, medtem ko je zdravstveni sistem v državi močno obremenjen, v Lombardiji, kjer so razmere najhujše, je na robu zloma. Vodja italijanske civilne zaščite Angelo Borelli je sporočil, da so iz Lombardije v druge regije prepeljali 40 bolnikov. Kot je dejal, nima podatkov, ali je do zdaj kateri od bolnikov, ki so potrebovali pomoč, umrl zaradi pomanjkanja prostora na intenzivni negi.

Premier Conte je ob tem opozoril, da se poslabšuje stanje v Italiji kot celoti. "Znanstveniki trdijo, da epidemija še ni dosegla vrhunca, tedni pred nami bodo najbolj tvegani," je dejal.

Italija ima najstarejše prebivalstvo v Evropi, skoraj četrtina Italijanov je starejših od 65 let. Ti so najbolj ogrožena skupina, sploh če imajo pridružena druga zdravstvena stanja (srčne bolezni, diabetes ...). Italija je od prejšnjega tedna v karanteni, zaprti so bari, restavracije in neživilske trgovine, državljani smejo od doma le, če je to nujno.

Sorodna novica Zakaj je v Italiji smrtnost zaradi novega koronavirusa tako velika?

Prioriteta je zdravje zdravstvenega osebja

"Naša prioriteta je, da zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje ostanejo zdravi," je poudaril Conte. Kot je dejal, do zdaj sprejeti ukrepi niso dovolj za podporo gospodinjstvom in podjetjem. Sprejeti ukrepi niso dovolj. Škoda zaradi novega koronavirusa bo resna in zelo množična. Potreben bo "rekonstrukcijski" načrt," je povedal Conte v pogovoru za Corriere della Sera. "Nič ne bo več enako, ko bo konec novega koronavirusa. Morali se bomo usesti in znova napisati pravila za trgovino in svobodni trg."

Evropsko unijo je pozval k usklajenemu odgovoru na pandemijo novega koronavirusa.

Vlada namerava pomagati z okoli 25 milijard evrov vrednim svežnjem, kabinet pa naj bi danes sprejel še nove ukrepe za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu. Kot je pojasnil minister za gospodarstvo Roberto Gualtieri, bodo zagotovili dodatno finančno pomoč za zdravstveni sistem, sprejeli pa bodo tudi mešanico ukrepov za pomoč podjetjem in gospodinjstvom, med drugim bodo zamrznili plačevanje davkov in posojil. "Nihče ne bo izgubil službe zaradi koronavirusa in vsi bi morali biti zmožni preživeti to krizno stanje."

Sorodna novica V Franciji se razmere hitro slabšajo, Nemčija delno zaprla meje

"Sprejemamo poteze v skladu s pravili, ki bodo našemu gospodarstvu omogočila, da se spopade s ceno, ki jo bomo plačali za trenutno izredno stanje. Če bo treba, smo pripravljeni na novo intervencijo za zagon države," je še dejal Conte. "Stroka nam pravi, da izbruh še ni dosegel vrha, tedni pred nami so najbolj tvegani, potrebna je maksimalna previdnost," je dejal Conte in pojasnil, da se bodo učinki karantene videli v nekaj tednih.

Italijanski virolog: Ne podcenjujte nevarnosti

Najbolj znan italijanski virolog Roberto Burioni, ki je bil eden prvih znanstvenikov, ki so v Italiji opozarjali na nevarnosti izbruha novega koronavirusa, a je bil sprva preslišan, zdaj poziva Evropo, naj ne stori enake napake. Poziva k skupnim ukrepom članic Evropske unije. "Ne podcenjujte nevarnosti. Italija jo je teden dni. Nekateri so jo označili samo za gripo in neki zdravnik je zelo neprimerno dejal, da bo izginila v nekaj tednih," je opozoril v pogovoru za nemško tiskovno agencijo DPA.

Opozarja, da se brez skupnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa v Evropi lahko zgodi, da bodo posamezne države uspešne v boju proti virusu, nato pa bodo znova dobile okužbe od sosed, ki imajo manj strog pristop. "Tveganje je očitno," je poudaril. Meni, da tako kot v Italiji tudi v Evropi ni niti enega območja, ki ne potrebuje maksimalnih naporov v boju proti virusu.

Papež se je sprehodil po praznih ulicah Rima, potem ko je obiskal dve svetišči, kjer je molil za konec pandemije. Foto: Reuters
Papež se je sprehodil po praznih ulicah Rima, potem ko je obiskal dve svetišči, kjer je molil za konec pandemije. Foto: Reuters

Tudi jug se boji širjenja

Tudi na jugu države, kjer je zdravstveni sistem v primerjavi s severom precej šibkejši, raste zaskrbljenost, saj je tja prišlo več tisoč ljudi iz najbolj ogroženih območij na severu.

Sorodna novica Skupno število okuženih in umrlih po svetu preseglo številke na Kitajskem

Predsednik sicilske regije Nello Musumeci je po poročanju Reutersa dejal, da je na Sicilijo v zadnjih od 10 do 12 dneh s severa in osrednjega dela države prišlo 31.000 ljudi, pri čemer poudarja, da se jih je toliko prijavilo oblastem, realno pa je številka po njegovih besedah veliko višja. "Koliko tisoč drugih je prišlo, ne da bi pokazali kakršno koli odgovornost?" je dejal za državno televizijo RAI in dodal, da je mogoče, da bodo morali aktivirati vojsko, da bo nadzirala prihode.

Dnevniški zapis dopisnika RTV Slovenija iz Italije Janka Petrovca

(zapis s Facebooka)

Šesti dan omejitve gibanja.
Za zajtrk je bil kruh z maslom in marmelado, za kosilo riba in krompir in solata, za večerjo pa še ne vem, ker je zmanjkalo kruha, market za vogalom pa zdaj, ko je krizno stanje, ni več odprt do desetih. Službe je bilo komaj za ene tri ure - kaže, da imajo doma dovolj dela s sabo in ne potrebujejo mojih zgodb, sploh pa je nedelja.

Petnajstega. Plačni dan, ko po navadi preletim, kaj sem naredil pretekli mesec. Februarja sem nastopil dopust: načrt je bil štiri dni v Apuliji (pust pa jadranski razgledi), pa potem iz Barija še za pet dni domov v Slovenijo (Ryanair do Trsta, ceneje kot vlak). Tistega 38-letnega Mattio iz Codogna, ki je potem za poltretji teden obležal na intenzivni negi, so ravno označili za Pacienta Ena. Dan pozneje jih je bilo že nevemkoliko, vest me je grizla ko sto mater.

V nedeljo smo z družbo šli v muzej v Lecceju, ko je zazvonil telefon, pa me je kolegica iz Ljubljane previdno nagovorila, da saj ni nujno, da je dopust vendar svet, ampak da bi bilo čisto drugače, če bi jaz in ne ona … Rekel sem ji, da ja, se zaprl v avto, potegnil ven računalnik in snemalnik in napravil prispevek, ga poslal in potem prižgal Alitaliino aplikacijo, kupil vozovnico za ob 21:30 in se istega večera vrnil v Rim.

V ponedeljek, 24. februarja, sem napravil 9 prispevkov, 4 za televizijo in 5 za radio, vse na isto temo. V dneh potem jih je sledilo 73. In ko sem zraven bral vaše zapise o Slovencih, ki še vedno rinejo med ljudi, sem se počutil, kot da v teh treh tednih ne bi naredil nič.

Nato sem ugasnil telefon in misli, si nataknil superge in rokavice (mask še zmeraj ni v lekarni, ampak jutri naj bi jih dobil iz Slovenije po DHL-u) in stekel v park Borghese. Tokrat sem šel skozi Vrata Pinciana (prva policijska patrulja) in potem mimo Filmske hiše do hipodroma na Sienskem trgu (druga patrulja), nato sem pri rimskem Globu obrnil na jugozahod in prečkal Drevored svetega Pavla Brazilskega (tretja in četrta) ter se nazadnje ustavil na terasi na Pinciu (peta, niti ta me ni ustavila). Tam so se mi vnovič prižgale misli, pa je bilo, kot da me pri raztegovalnih vajah vodi Urban.

Sonce je padlo za svetega Petra, jaz pa sem se vprašal, zakaj trgu pod mano pravijo Ljudski, ko pa ni žive duše na njem, ampak sem se motil. Eden je na balkon postavil dva petstovatna zvočnika in nabil Gente di mare, da je zbudilo narod dol do Vodnjaka Trevi, če ne še dlje.