Gre za hišo, v katero bodo otroci prišli najprej po prijavi spolnih zlorab ali drugih kaznivih dejanj. Otrok tako ne bo izpostavljen pogovorom pri različnih institucijah – od policije, zdravnikov do tožilcev in centrov za socialno delo –, ampak ga bodo pripeljali v hišo, v kateri ga bodo zaslišali enkrat, morda dvakrat, nato pa bodo posnetek pogovora uporabili v nadaljnjem postopku.

Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, kjer takšna hiša stoji že od leta 1998. Od takrat so podobne hiše ustanovile tudi številne druge države.

Sprva namenjena žrtvam spolnih zlorab

Osnutek zakona predvideva, da bo celostno obravnavanje mladoletnih žrtev in prič kaznivih dejanj javna služba, ki jo bo zagotavljala država. Za izvajanje te javne službe bo ustanovljen poseben javni zavod – Hiša za otroke, zakon pa bo natančno opredelil postopek obravnave v hiši, od izvajanja zaslišanja otroka, izvedbe telesnega pregleda žrtve ter krizne podpore in psihosocialne pomoči.

Hiše za otroke bo sprva namenjena otrokom, ki so žrtve spolnih zlorab, so pojasnili na pravosodnem ministrstvu.

V hiši bodo ob primeru otroka, žrtve ali priče kaznivega dejanja poskrbeli za usklajevanje kazenskih preiskovalnih postopkov in postopkov za zaščito otroka, ki bodo tekli vzporedno. Zaslišanje otrok bodo v hiši opravljali za to posebej usposobljeni strokovnjaki, ki bodo otrokom tudi zagotavljali podporo in psihosocialno pomoč. To je za žrtve pomembno predvsem zato, da jim ne bi bi bilo treba večkrat podoživljati travmatične izkušnje, najprej v postopku preiskave, nato pa še pred sodiščem, so poudarili na ministrstvu.

Na ministrstvu za pravosodje so se projekta lotili že leta 2017, v tem času se je zamenjalo nekaj ministrov, in tudi ob vsebinski ter finančni podpori Sveta Evrope in Norveškega finančnega mehanizma zakon prav danes, na mednarodni dan otrok, žrtev nasilja, prihaja v javno obravnavo. Ta bo odprta do 30. avgusta.

Iskanje strokovnjakov

Slovenija je hišo za otroke zasnovala po islandskem modelu Barnahus, ki ga je kot primer dobre prakse prepoznal tudi Svet Evrope. Otroka zasliši ena oseba, ki ji otrok zaupa – na Islandiji to delo opravljajo klinični psihologi, na Norveškem kriminalisti. V Sloveniji bodo v ta namen izobraževali psihologe, kriminaliste, socialne delavce, pa tudi tožilce in sodnike.

Hiša je torej namenjena izključno pridobivanju dokazov, tako da otroka po pogovoru ne bodo zadrževali tam. Če bodo pristojne službe presodile, da ga je treba izključiti iz družine, pa bodo otroka odpeljali v najbližji krizni center. Lokacija centra ne bo javno znana, v državah, kjer jo že imajo, pa stoji v stanovanjskih naseljih, med drugimi hišami.

Pravosodni sistem je prilagojen odraslim

"Tradicionalni pravosodni sistem je prilagojen odraslim, ne najmlajšim. Pravosodni sistem se mora prilagoditi potrebam otrok ter žrtvam kaznivih dejanj omogočiti varno in zaupno okolje, v katerem so bodo lažje izpovedali," je ob podpisu deklaracije o podpori Hiši za otroke v Sloveniji leta 2018 v pogovoru za STA opozoril nekdanji generalni direktor islandske agencije za zaščito otrok in idejni oče skandinavskega koncepta varne hiše za otroke Barnahus Bragi Gudbrandsson.

Sorodna novica Neznosnost štirih sten: Karantena kot prosti poligon za nasilje v družini

Po eni strani naj bi otroci travmatično izkušnjo predelali in pozabili, po drugi strani pa postopki od njih zahtevajo, da se je v zaslišanjih vsakič znova v podrobnosti spominjajo, je opozoril in dodal, da lahko številni intervjuji škodijo tudi kriminalni preiskavi, saj se zaradi sugestivnih vprašanj otrokova izpoved sčasoma izkrivi.

S Hišo za otroke se je mogoče izogniti tudi soočenju s storilcem kaznivega dejanja na sodišču, kar je za žrtev še posebno travmatično.

Denar iz Evrope

Sredstva za vzpostavitev hiše in njeno delovanje, vključno z ureditvijo objekta, izobraževanjem strokovnih kadrov in njihovo zaposlitvijo za prvih 30 mesecev, ter za različne dejavnosti, namenjene ozaveščanju o zlorabah otrok v vrednosti približno 1,5 milijona evrov bo zagotovil Norveški finančni mehanizem. Slovenija se je v zameno za ta sredstva obvezala, da bo hiša za otroke delovala še pet let po končanju projekta.

Še dobrega pol milijona evrov bo prispevala Evropska komisija, ki je s tem Sloveniji zagotovila pomoč Sveta Evrope pri pripravi zakonodaje, raziskave o spolnih zlorabah otrok v Sloveniji, izvedbi usposabljanj in še nekaterih dejavnostih.