Foto: Ministrstvo za javno upravo
Foto: Ministrstvo za javno upravo

"Namen aplikacije je, da se ob okužbi posameznika čim hitreje prekine veriga okužbe z novim koronavirusom. Imamo že delujočo aplikacijo, ki je prilagojena za slovenske razmere in jo testiramo skupaj z NIJZ-jem," je na vladni tiskovni konferenci povedal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak in pojasnil, da je zaradi prilagoditev nemške aplikacije za slovensko rabo treba izvesti natančne preglede delovanja aplikacije, testirati funkcionalnosti in zagotoviti ustrezno kibernetsko varnost. Težava, ki jo je imela nemška aplikacija, je v slovenski aplikaciji odpravljena.

Kot je še dodal, bo aplikacija do predvidenega roka predana v trgovine Google Play in Apple Store v pregled in objavo. Na samo hitrost objave pa na ministrstvu nimajo vpliva. "Po izkušnjah iz drugih držav pričakujemo, da bo aplikacija Ostani zdrav na voljo za namestitev v drugi polovici avgusta," je dejal Geršak in še enkrat poudaril, da pri aplikaciji ne gre za sledenje, saj aplikacija nima dostopa do lokacijskih podatkov, nima dostopa do imenika telefona in nima dostopa do drugih podatkov na pametnih telefonih, iz katerih bi se lahko sklepala identiteta uporabnika aplikacije.

Kako bo delovala aplikacija?

Geršak je tudi opisal predvideno delovanje aplikacije. Ob srečanju z drugim uporabnikom aplikacije si bosta telefona izmenjala naključni oddajni kodi prek bluetootha. Poleg naključne oddajne kode se bo zaznal tudi čas srečanja in oddaljenost med telefonoma. Oddajne kode se zaradi varnosti menjajo vsakih deset minut, iz telefonov pa se samodejno izbrišejo po 14 dneh, tudi iz zalednega sistema, če so mogoče tja prišle, če se uporabnik, ki je bil okužen, prostovoljno odloči, da kodo pošlje vsem.

"Če smo okuženi z novim koronavirusom, lahko prostovoljno vsem, ki so bili v stiku z nami, sporočimo, da smo okuženi," je še pojasnil. Aplikacija pa bo nato pri obveščenih uporabnikih na pametnem telefonu izračunala stopnjo tveganja okuženosti. Geršak je tudi razložil, da so sprva raziskave pokazale, da bi bila uporaba aplikacije učinkovita, da bi se videlo to na zmanjšanje okužbe, če bi jo uporabljalo 60 odstotkov ljudi. Ameriška univerza MIT pa je objavila svojo študijo, da so pozitivni znaki že pri 14 odstotkih uporabe aplikacije.

Foto: Ministrstvo za javno upravo
Foto: Ministrstvo za javno upravo

Tri stopnje tveganja

Direktor podjetja RSteam, ki pripravlja slovensko aplikacijo covid-19, Primož Cigoj je povedal, da bo uporabnike aplikacije ob začetku uporabe pozdravilo okno z navodili, kako se aplikacija uporablja, poleg tega se bo tudi pokazalo, kako se aktivira zaznavanje izpostavljenosti. "To lahko pozneje urejate znotraj aplikacije s preprostim klikom na gumbek. To je vse, kar aplikacija zahteva od vas," je dejal.

Aplikacija bo uporabnike opozarjala na tri stopnje tveganja. "Zelena pomeni nizko tveganje, če niste bile izpostavljeni večjemu tveganju okuženim uporabnikom aplikacije. Modra barva ponazarja neznano stanje, ko se ključi med uporabniki še izmenjujejo, vendar še ni znano tveganje. Rdeča barva pa predstavlja višje tveganje. V tem primeru gre za večjo izpostavljenost z uporabniki aplikacije, ki so bili okuženi z novim koronavirusom," je orisal Cigoj.

"Če ste bili okuženi, prejmete od epidemiologa 10-mestno kodo, ki jo vnesete v aplikacijo. Pozneje prejmete potrdilo o okužbi, in če želite, lahko prostovoljno obvestite preostale uporabnike aplikacije, ki so bili v stiku z vami, da so seznanjeni, da so prišli v stik z okuženo osebo," je dodal. Aplikacijo je po njegovih besedah enostavno uporabljati in ne zahteva posebnih veščin. Delovala bo izključno v Sloveniji, z drugimi državami namreč ne bo povezana. Nemci sicer želijo aplikacijo nagraditi, da bi delovala v vseh državah, ki uporabljajo njihovo rešitev.

Ponovna opozorila na neustrezne pravne podlage

Ob obvestilu ministrstva za javno upravo, da bo aplikacija covid-19 do roka, ki se izteče v soboto, oddana v mobilni trgovini GooglePlay in AppStore, je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik znova opozorila na neustrezne pravne podlage za delovanje aplikacije. V sporočilu za javnost je spomnila, da je ministrstvo izdelalo oceno učinka v povezavi z varstvom osebnih podatkov za aplikacijo, ki naj ne bi temeljila na sprejetem zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val virusa. Prelesnikova v mnenju znova opozarja, da resnih pomanjkljivosti zakona in tveganj, ki iz tega izvirajo za zakonito obdelavo osebnih podatkov, ni mogoče sanirati z oceno učinkov.

"Vprašanje je, kako bo v praksi dolžan ravnati okuženi, če predstavnik vlade javno pove, da je uporaba prostovoljna, obenem pa je sprejet zakon, ki določa, da si mora kot okuženi obvezno namestiti aplikacijo in vnesti kodo," opozarja Mojca Prelesnik. Foto: MMC RTV SLO/Andrej Trček

"Ministrstvo ni zakonodajalec, ki bi s takim dokumentom lahko razveljavil ali zadržal uporabo zakonskega predpisa, ki ga je sprejel DZ," je navedla. Spomnila je, da je na težave z delovanjem aplikacije opozarjala od začetka razprave o njej. "Opozorila niso bila upoštevana, kar bo v nadaljnjih fazah implementacije aplikacije pripeljalo do resnih težav tako za naročnika aplikacije kot tudi za ministrstvo za javno upravo, NIJZ ter nadzorne organe, obenem pa je zato nastal velik, povsem nepotreben časovni zamik," je prepričana Prelesnikova.

Ocene učinka so po njenih navedbah namenjene pravočasni identifikaciji in obvladovanju tveganj pri varstvu osebnih podatkov. Zato jih je v tovrstnih primerih smiselno izdelati pred sprejemom zakona in so gradivo, ki popravlja pomanjkljivosti predvidenih predpisov.

Nejasna sporočila o (ne)obveznosti uporabe

Prelesnikova ves čas opozarja, da nejasnosti o tem, ali obstaja jasna in ustavno skladna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v povezavi z delovanjem aplikacije, pomenijo ključno težavo za vzpostavitev aplikacije in zakonito obdelavo podatkov uporabnikov predvsem od NIJZ-ja. Ta namreč glede aplikacije v interventnem zakonu sploh ni naveden kot upravljavec podatkov.

Pravno nejasna je po oceni informacijske pooblaščenke tudi izjava o neuporabi interventnega zakona. "Vprašanje je, kako bo v praksi dolžan ravnati okuženi, če predstavnik vlade javno pove, da je uporaba prostovoljna, obenem pa je sprejet zakon, ki določa, da si mora kot okuženi obvezno namestiti aplikacijo in vnesti kodo," je pojasnila. Četudi bi šlo v celoti zgolj za prostovoljno aplikacijo, je za obdelavo osebnih podatkov od več javnih organov prek "državne" aplikacije po opozorilih informacijske pooblaščenke potrebna pravna podlaga v zakonu.