Vlada je na dopisni seji zaradi zmanjšanja tveganja okužbe in širjenja novega koronavirusa sprejela odlok o obvezni namestitvi razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah. "Upravniki večstanovanjskih stavb ob vhodu vanje in ob vhodu v dvigalo, če ga večstanovanjska stavba ima, zagotovijo namestitev razpršilnikov za razkuževanje rok," so zapisali v odloku.

V večstanovanjskih stavbah, ki v skladu s posebnimi predpisi nimajo upravnika, namestitev zagotovijo lastniki v večstanovanjskih stavbah, še določa odlok, ki začne veljati dan po objavi v uradnem listu.

Spomladi je lastnike in stanovalce v večstanovanjskih stavbah precej razburjala obveznost razkuževanja določenih površin dvakrat na dan. Marsikje je ukrep prinesel tudi višje položnice. Vlada je 14. maja ukrep odpravila, na NIJZ-ju pa so nato pripravili priporočila za čiščenje skupnih prostorov in opreme. Z vodo in detergentom je treba čistiti predvsem kljuke, stikala in ograje, ob vhod namestiti razkužilo za roke, skupni prostori pa se morajo večkrat na dan zračiti, so opozorili takrat.

Beović: "V omejevanju epidemije nismo uspešni."

Vodja strokovne svetovalne skupine Bojane Beović je v Odmevih komentirala največje dozdajšnje število dnevno potrjenih okužb in med drugim dejala, da gre število okužb po pričakovani krivulji, a težava je, je dodala, da zadnji ukrepi, sprejeti 19. septembra, niso bili uspešni: "V omejevanju epidemije nismo uspešni." To je pripisala tudi temu, da se ljudje šele zdaj začenjajo zavedati, kako pomembni so nošnja mask in drugi ukrepi.

Največja težava po njenih besedah je, da je še vedno preveč javnih in zasebnih druženj brez upoštevanja ukrepov ali pa s premajhnim upoštevanjem predpisov. "Največ izbruhov izvira prav z zasebnih praznovanj. To je pač obdobje, ko je treba taka druženja omejiti oz. prestaviti na pozno pomlad, ko računamo na to, da se bo stanje umirilo."

Za zdaj je nujno upoštevanje že znanih ukrepov, je ponovila in poudarila, da je nujno tudi "običajno" zračenje, ki je še vedno najučinkovitejše. "Na naslednji stopnji pa se bo treba dotakniti tudi nekaterih bolj tveganih, tudi gospodarskih, dejavnosti in tega si ne bi želeli. Tega si država ne želi, čeprav nas, zdravnike, situacija resno skrbi," je še dejala.

Rekordnih 238 novih okužb

V četrtek je bilo po 3281 opravljenih testiranjih potrjenih 238 okužb z novim koronavirusom. V bolnišnicah je zaradi covida-19 hospitaliziranih 86 ljudi. Umrla sta dva bolnika s covidom-19.

Četrtek je tako postavil nov dnevni rekord, skupno število okuženih pa se je povzpelo na 6103, pri čemer je trenutno 1908 aktivnih primerov. Na intenzivni negi je 15 bolnikov, od tega jih s pomočjo medicinskega ventilatorja diha devet. "Povečuje se število hospitaliziranih bolnikov. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu dosegli število hospitaliziranih bolnikov s konca marca oz. začetka aprila, ko je bila epidemija v Sloveniji na vrhuncu," je na tiskovni konferenci vlade opozoril vladni govorec Jelko Kacin.

"Okužbe so razpršene po vsej Sloveniji, okužba je tukaj in se širi lokalno," je v izjavi za javnost o aktualni epidemiološki situaciji povedala zdravnica Eva Grilc. Vnesenih okužb iz tujine je zadnje dni zelo malo in v tem smislu "niso več pomembne", je dodala. Komentirala je tudi rekordno število okužb v četrtek. "Številka ni ugodna, alarmantna pa ni," je odvrnila Grilčeva.

Okužbe v 80 občinah

Po podatkih sledilnika za covid-19 je bil nov primer okužbe včeraj potrjen v 80 občinah, največ v Ljubljani – 46 in Mariboru – 12.

Največ okužb so v četrtek potrdili v starostni skupini od 35 do 44 let, in sicer 51. Med starimi od 45 do 54 let so potrdili 43 okužb, po 38 primerov pa so našteli v starostnih skupinah od 25 do 34 let in od 55 do 64 let. Po številu okužb sledi starostna skupina mladih od 15. do 24. leta z 28 potrjenimi primeri. 12 novih primerov so potrdili v skupini od 65 do 74 let, deset med starimi od 75 do 84 let in devet med starejšimi od 85 let. Med malčki do 4. leta starosti so potrdili dve okužbi, sedem pa med otroki od petega do 15. leta.

Po vladnih podatkih so v Sloveniji do zdaj opravili skupno 230.310 testov.

Ocenjeno sedemdnevno povprečje reprodukcijskega števila, ki kaže, koliko ljudi v povprečju okuži vsak okuženi (ne glede na to, ali je bila okužba vnesena ali je dobil okužbo v Sloveniji), znaša po izračunih Instituta "Jožef Stefan" (IJS) 1,33. Efektivno reprodukcijsko število, ki izenačuje vnesene primere in okužene v Sloveniji v isto skupino, pa je 1,36. Sedemdnevno povprečje vnesenih pozitivnih testov je približno tri na dan, medtem ko je bilo prejšnji teden dve, so objavili.

Na IJS-ju menijo, da bi se morali učinki zadnjih ukrepov, uvedenih 19. septembra, že poznati. Zato ne pričakujejo, da bi nam reprodukcijsko število uspelo spustiti, kaj šele, da bi ga znižali pod 0,95, kot je potrebno za obvladovanje epidemije. "Če nam družbi kot celoti ne bo uspelo bistveno zmanjšati širjenja covida-19 z odgovornim ravnanjem vseh, ne vidimo razloga, zakaj razvoj epidemije ne bi sledil predstavljenim neugodnim krivuljam. Če nam epidemije ne bo uspelo pravočasno ustaviti, nas bo ustavila ona, kajti naraščajoče eksponentne funkcije se ne da premagati," so opomnili.

Ob tem so izdelali tudi različne scenarije poteka epidemije glede na vrednost reprodukcijskega števila. Če bo reprodukcijsko število še naprej vztrajalo pri 1,3, bo število pozitivnih testov v prihodnjem obdobju od 50 do 300 na

dan okoli trenutne povprečne vrednosti 156, ki bo naraščala, so še napovedali.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Kacin: Šolo in delo prilagodimo razmeram

V tem trenutku so vsi razpoložljivi epidemiologi NIJZ-ja polno angažirani s poizvedovanjem, saj poskušajo kar se da hitro najti čim več ljudi, ki so bili z novookuženimi v neposrednih stikih. Kazalnik, ki epidemiologe najbolj skrbi, niso dnevne nove okužbe, ampak delež pozitivnih testov na dnevni ravni. "Povprečni delež pozitivnih testov je v zadnjem tednu znašal okoli šest odstotkov, v soboto, 26. 9., je dosegel celo 8,24 odstotka, včeraj pa 7,25 odstotka," poudarja Kacin. Poudaril je tudi, da se znova pojavljajo vnosi okužbe iz tujine.

Žarišča okužb niso zgolj domovi za starejše, saj je okužb vse več tudi med zdravstvenimi delavci, učitelji, učenci in dijaki, je dodal Kacin. Povedal je, da vlada o omilitvi zapovedi nošenja mask za učence in dijake v šolah sploh še ni razpravljala. Kot je napovedal, bo ob taki razpravi upoštevala tudi epidemiološko stanje in ogrožene starejše učitelje.

"Virus kroži v družbi, ne samo naši, ampak v družbi v najširšem smislu. Cepiva nimamo, in dokler ga ne bomo imeli ali pa odkrili druge učinkovite metode za preprečevanje širjenja virusa, lahko za preprečevanje širjenja okužb največ naredimo sami. Spoštujmo drug drugega, držimo varnostno razdaljo, kjer je to mogoče, kjer to ni mogoče, pa si nadenimo masko. Skrbimo za higieno rok in kašlja ter poskrbimo za omejeno druženje. Svoje obveznosti – šolske, študijske in delovne – prilagodimo novim razmeram, ki jih žal oblikuje virus. Vse bi še enkrat pozval k prenosu aplikacije #ostani zdrav in pravočasnemu prenosu kode, ki jo od epidemiologov dobite, če ste se okužili, v aplikacijo," je Kacin znova povzel varnostna priporočila.

Epidemiološka slika Evrope

Kacin je opisal tudi epidemiološko stanje v Evropi, kjer se 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev držav EU-ja in Velike Britanije nepretrgoma povečuje že 70 dni in je zdaj 114, v Sloveniji pa skoraj 87 okuženih na 100.000 prebivalcev. Število aktivnih primerov je po Kacinovih besedah preseglo 2000. Skrbi jih tudi delež pozitivnih testov, ki je v zadnjem tednu v povprečju znašal okoli šest odstotkov.

Epidemiološka slika je boljša v Italiji in na Hrvaškem, bistveno slabša pa na Madžarskem in Avstriji. "Slovenija ni otok. Zaradi svoje lege je bolj izpostavljanja vnosu okužb iz tujine, ki se glede na podatke ponovno počasi povečujejo," je dejal. V sredo je bilo z vnosom povezanih šest primerov, dan prej, v torek, pa osem.

Vse boljše razmere v socialnovarstvenih zavodih

Razmere v socialnovarstvenih zavodih so po ministrovih besedah zdaj bistveno drugačne, kot so bile marca. "V pol leta nam je uspelo s timskim delom zagotoviti dovolj ustrezne varovalne opreme, zagotoviti izobraževanja za njeno pravilno uporabo, na ministrstvu smo zagotovili že v prejšnjem protikoronskem svežnju 29 milijonov evrov sredstev za okrepitev kadrov. Iz tega bodo lahko domovi za starejše zaposlili dodatnih 550 zaposlenih," je pojasnil minister za delo in socialne zadeve Janez Cigler Kralj.

V mariborskem domu starejših zamejili okužbo

V taborski enoti mariborskega Doma Danice Vogrinec so v enem tednu zaznali le tri nove okužbe s koronavirusom, dve pri stanovalcih in eno pri zaposlenem, opravili pa so 340 testiranj. Po mnenju direktorja Marka Slaviča je to dokaz, da so v domu zajezili širjenje tega virusa. Okužbe so se pojavile na začetku septembra v enoti na Taboru, kjer prebiva okoli 200 starostnikov. V naslednjih dneh je število potrjeno okuženih skokovito raslo, zadnja dva tedna pa se položaj umirja. V rdeči coni doma je trenutno skupno 37 stanovalcev z novim koronavirusom, en stanovalec pa se zdravi v bolnišnici.

Črna na Koroškem

Pretekli konec tedna se je veliko ukvarjalo z reševanjem in podporo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem, kjer se je število okuženih z novim koronavirusom še povečalo. "Njihove zmogljivosti niso dopuščale večje rdeče cone. Stanje se je stabiliziralo, 58 uporabnikov je še vedno okuženih, 20 zaposlenih pozitivnih. Od vseh so trije uporabniki v UKC-ju Ljubljana. Zadevo imamo pod nadzorom, sproti se odzivamo na vse potrebe, ki se pojavijo," je na novinarski konferenci vlade dejal minister Cigler Kralj.

Sorodna novica Učencem in dijakom v razredu ne bo več treba nositi mask

Murska Sobota: Sešel se je štab civilne zaščite

Po besedah Ciglerja Kralja je alarmantno stanje tudi v Domu starejših Rakičan v v Murski Soboti, kjer je šest zaposlenih v karanteni, 13 stanovalcev pa je okuženih (trije od njih so v bolnišnici Nova Gorica). "To, da sem dve ustanovi posebej izpostavil, je znamenje vsem vodstvom socialnovarstvenih zavodov, naj bodo pozorni na svoje zaposlene. Veliko ljudi je asimptomatičnih, tako da se lahko zelo hitro zgodi, da okužba pride v ustanovo prek zaposlenih," je dejal.

Direktor doma Zoran Hoblej, ravnatelji osnovnih šol in vrtca so se zaradi razmer v občini sešli tudi z občinskim štabom civilne zaščite.

Hoblaj je štab seznanil, da v matični enoti doma v Rakičanu in v enoti v Rogašovcih nimajo potrjenih okužb, ampak le v Murski Soboti.

Največjo težavo jim predstavlja vzpostavitev t. i. rdeče cone zaradi razpršenosti okužb po nadstropjih. V enem od treh nadstropij bodo nastanjeni stanovalci z okužbo, vse druge stanovalce pa bodo preselili v preostali nadstropji. Zaposlene, ki jim je odrejena karantena, nadomeščajo z zaposlenimi iz matične enote v Rakičanu, tako da trenutno nimajo večjih težav, prav tako pa imajo vsi okuženi le blage simptome oz. so popolnoma brez simptomov.

Obiski v Rakičanu in Rogašovcih so še zmeraj možni, prav tako nemoteno poteka pomoč na domu.

Po besedah ravnatelja Vrtca Murska Sobota Boruta Anželja od odprtja vrtca spomladi niso imeli težav z okužbami pri otrocih ali zaposlenih. Jih je pa NIJZ obvestil, da je bil na roditeljskem sestanku ta teden okužen eden od staršev otrok. Ker so bili na srečanju staršev upoštevani vsi varnostni protokoli, je NIJZ podal oceno, da je verjetnost, da bi se okužba lahko prenesla, zelo majhna. Ravnateljica Osnovne šole 1 Tanja Cesnik, kjer sta zaradi potrjene okužbe učenke v karanteni dva oddelka prvošolcev in šest zaposlenih, pa je povedala, da se v ponedeljek vsi vračajo v šolske klopi.

Župan in občinski štab civilne zaščite pozivajo občane, da dosledno upoštevajo vladne odloke in priporočila stroke za omejitev širjenja okužbe.

Od ponedeljka tudi Slovenj Gradec s covidnim oddelkom

S ponedeljkom bo bolnike s covidom-19 sprejemala tudi Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, saj bodo tam zagotovili 10 oddelčnih postelj. Ker pa oskrba teh bolnikov zahteva bistveno več zdravstvenega kadra, bodo v bolnišnici okrnjene druge dejavnosti, so pojasnili v sporočilu za javnost. V zadnjih dneh v regiji namreč hitro narašča število ljudi, okuženih z novim koronavirusom, tudi med zdravstvenimi delavci.

A to bo vplivalo na druge dejavnosti bolnišnice, oskrba bolnikov s covidom-19 namreč po njihovih pojasnilih zahteva bistveno več zdravstvenega kadra. Zagotavljajo, da bodo poskušali ohraniti čim večjo dostopnost za vse akutno bolne in za večji del ambulantnih storitev, zato bodo naprej začasno zaprli oddelek za zdravstveno nego, kjer izvajajo neakutno nego in rehabilitacijo. O tem so že obvestili tudi druge zdravstvene ustanove v regiji in jim poslali natančnejša navodila.

V slovenjgraški bolnišnici bolnike in svojce prosijo, naj dosledno upoštevajo priporočila, predvsem glede vedenja v bolnišnici. Ob tem so poudarili obvezno nošenje mask.

Sodelovanje Izole in Ljubljane

Vodstvi UKC-ja Ljubljana in izolske bolnišnice sta se na sestanku dogovorili glede načina vzajemne pomoči pri obvladovanju epidemije covida-19. UKC bo priskočil na pomoč s sprejemom morebitnih okuženih z izolskega območja, ki bi potrebovali hospitalizacijo, izolska stran pa bo UKC-ju pomagala z zdravstvenim kadrom, zlasti z medicinskimi sestrami.

"Brez sodelovanja vseh akterjev, enako kot v športu, ne bomo zdržali," je po sestanku v izjavi za medije poudaril generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Janez Poklukar. Pojasnil je, da so se za zdaj dogovorili o pomoči od petih do desetih medicinskih sester iz izolske bolnišnice, če bi jih v UKC-ju potrebovali. Lahko pa bi kadrovsko pomoč po potrebi še okrepili. Izolski kader bi po njegovih besedah usmerili predvsem na oddelke, kjer ne zdravijo obolelih s covidom-19. Dodal je, da se UKC dogovarja o vzajemni pomoči z vsemi bolnišnicami v državi, "je pa komunikacija stekla najhitreje in najučinkoviteje prav z izolsko bolnišnico, ki je primer dobre prakse".

Direktor Splošne bolnišnice Izola Radivoj Nardin pa je po sestanku v izjavi za medije pojasnil, da so se že ob prvem valu epidemije pripravili na sprejeme bolnikov s covidom-19. "Pripravili smo tudi ustrezne prostore, kar pa je okrnilo redno delo," je dejal. Prav zaradi prostorskih težav je po njegovih besedah primerneje, da bolnike pošljejo na zdravljenje v Ljubljano, sami pa priskočijo na pomoč z zdravstvenim kadrom.

Poklukar je tudi opomnil, da premeščanje kadrov ne pomeni prisile, ampak se mora vsak zaposleni strinjati s premestitvijo. Dejal je, da je sodelovanje lahko še posebej učinkovito znotraj posameznih regij. "Sistem pomoč med bolnišnicami je dobro zastavljen. Pričakujem, da bo deloval in da bo tudi dal rezultate," je še dodal Nardin.