Sorodna novica Cepivo slovenskih raziskovalcev bodo preizkušali še na hrčkih

Med kandidati je tudi slovensko cepivo, ki ga razvija skupina raziskovalcev na Kemijskem inštitutu in je trenutno v pozni predklinični fazi, ko pa bodo pridobili vsa potrebna dovoljenja, bodo začeli izvajati klinične preizkuse.

"Če bo šlo vse po sreči, bi imeli februarja vse rezultate in uporaba bi bila lahko zelo hitra, saj imamo že dovolj odmerkov. Cepivo bi bilo na voljo tudi drugim državam Evropske unije. Da je učinkovito, smo že dokazali, zdaj pa se mora izkazati še, da je varno," pravi Štrukelj, ki sodeluje pri raziskavah in predvideva, da bo cepljenje proti covidu-19 sezonsko, podobno kot pri gripi.

EU brez kitajskih cepiv

Države vnaprej naročajo na milijone odmerkov posameznega cepiva, čeprav morda ne bo potrjeno. ZDA so za rezervacijo odmerkov AstriZeneci plačale 3,2 milijarde dolarjev (dobrih 2,7 milijarde evrov), podjetjema BioNTech in Pfizer pa dve milijardi dolarjev (1,7 milijarde evrov).

AstraZeneca, ki lahko v pol leta pripravi največ milijardo odmerkov, se je za odkup cepiva dogovorila tudi z več evropskimi državami. Evropska unija (EU), kjer cepivo proti covidu-19 še ni registrirano, je za države članice pri tej družbi zagotovila 400 milijonov odmerkov.

Sorodna novica Kitajsko cepivo morda na voljo že novembra

"Če bo to cepivo prišlo na trg, bi morali vsi vzeti dva odmerka, tako da bi ga bi bilo dovolj za celotno Unijo," napoveduje Štrukelj in dodaja, da je Evropska unija predpogodbe podpisala s petimi farmacevtskimi družbami, ob tem pa opozorila, da morajo članice do cepiva dostopati enakomerno in sočasno.

Slovenija je pri izbiri cepiva vezana na Evropsko unijo, opomni Štrukelj in pojasnjuje: "Tudi če bi želeli naročiti in uporabljati kitajsko cepivo, je to nemogoče, saj lahko države članice dobimo le cepiva, ki so bila registrirana pri Evropski agenciji za zdravila. Izjema bi lahko bil le nujen interventni uvoz cepiva, a to z vidika varnosti pomeni, da bi posamezna vlada prevzela izjemno visoko odgovornost, in vprašanje je, ali bi si kaka evropska država to upala narediti."

V zadnjem krogu Kitajska, ZDA, Rusija in Združeno kraljestvo

Razvoj cepiva navadno traja od 10 do 15 let, vendar si farmacevtska podjetja, da bi ustavila pandemijo covida-19, prizadevajo, da bi jim uspelo do rezultata priti veliko prej.

Po svetu trenutno razvijajo več kot 200 različnih cepiv za omenjeno bolezen, v klinične preizkuse je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vključenih 42 kandidatov, od tega jih je deset v zadnji, tretji fazi.

Med njimi po štirje prihajajo iz Kitajske in ZDA, po eden pa iz Rusije in Združenega kraljestva. Med drugim gre za izdelke kitajskega Sinopharma, AstraZeneke in Univerze v Oxfordu in ruskega raziskovalnega inštituta Gamaleja. Večina drugih cepiv, ki so vstopila v klinične preizkuse, je trenutno v prvi fazi.

Nekatera cepiva so že med ljudmi

Kitajska je dovolila omejeno uporabo treh različnih cepiv, eno od njih je namenjeno vojski, dve pa prostovoljcem. Tudi Rusija je dovolila uporabo enega od cepiv. Državi sta preskočili tretjo fazo kliničnega razvoja, ki jo izvajajo v času, ko so cepiva javnosti že dostopna. "Rusija in Kitajska se pri razvoju cepiva povezujeta z Indijo, Brazilijo in Indonezijo. V teh državah cepivo testirata in se z njimi dogovarjata o prihodnji distrubuciji," navaja Štrukelj.

Sorodna novica Trump napovedal, da bo cepivo morda na voljo že oktobra, in napadel Pentagon

Pritiski politike

"Gre tako za sodelovanje kot za tekmo," je razvoj cepiva za MMC opisal vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani Roman Jerala in pojasni: "Sodelovanje v smislu, da se farmacevtska podjetja povezujejo za skupen razvoj cepiva in dajejo svojo tehnologijo na razpolago drugim. Države se povezujejo, da bi cepivo financirale in ga, ko bo potrjeno, delile z drugimi. Po drugi strani gre za tekmo med državami za zaščito svojih prebivalcev in do neke mere tudi za prestiž in vpliv, ker je učinkovito cepivo zelo zaželena dobrina."

"V nekaterih državah politika pritiska na odločevalce glede hitrosti in strogosti pri odobravanju zdravil in cepiv," opozarja Jerala in dodaja, da največ pritiska občutijo regulatorne agencije, zdravniki in proizvajalci cepiv: "Vsi si cepiva želimo čim prej in pri nekaterih politikih je njihova uspešnost in priljubljenost odvisna od odziva na pandemijo."

Rešitev le za bogate?

Prvo leto po razvoju cepiva proti covidu-19 na svetu ne bo dovolj odmerkov, da bi ga prejeli vsi, je za Politico napovedala vodja programa Trust’s vaccine Charlie Weller in opozorila: "Zato bo nadvse pomembno, kako bomo to redko dobrino pravično razdelili."

Pobuda COVAX, ki jo podpira tudi Evropska komisija, si prizadeva, da bi pospešila razvoj in proizvodnjo cepiv, poleg tega pa skuša doseči, da bi bila cepiva cenovno dostopna in bi jih pravično razdelili med različnimi deli sveta.

Pri pobudi sodeluje tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki napoveduje, da bo zagotovila dve milijardi odmerkov, polovico naj bi do konca leta 2021 priskrbela manj razvitim državam.

Organizacija v sodelovanju z vladami različnih držav, z drugimi zdravstvenimi organizacijami, podjetji in znanstveniki, z Evropsko komisijo in Fundacijo Billa ter Melinde Gates načrtuje, da bo dostop do cepiva zagotovila v revnejših delih sveta.

"Ni dovolj, da cepivo zgolj odkrijemo. Poskrbeti moramo, da bo dostopno ljudem po vsem svetu. S trdno zavezanostjo sodelovanju pri instrumentu COVAX vsem, ki potrebujejo cepivo, sporočamo, da se lahko zanesejo na našo pomoč, ne glede na to, kje so. Dokler ne bomo varni vsi, ne bo varen nihče," je opozorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.