Novinarska konferenca stavkovnega odbora pred stavbo RTV Slovenija z zborom zaposlenih. Foto: BoBo
Novinarska konferenca stavkovnega odbora pred stavbo RTV Slovenija z zborom zaposlenih. Foto: BoBo
Sorodna novica Stavkamo za neodvisni javni RTV-servis!

Stavkajoči so ob opozorilni stavki tako za eno uro prekinili delo in se zbrali na zboru, kjer so ponovili svoje stavkovne zahteve po novinarski in uredniški avtonomiji ter izpostavili pomen javnega medija. Še naprej bodo delali profesionalno, kakovostno in etično ter da se bodo borili za obstoj RTV Slovenija. "Tu smo, ker želimo ustaviti agresijo, tu smo, ker želimo svobodo govora, tu smo, ker se zavzemamo za kulturo dialoga," je zbrane nagovorila predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Helena Milinković, sicer televizijska novinarka zunanjepolitične redakcije. "Za nas je to sicer težek, čustven trenutek".

Helena Milinković. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Helena Milinković. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Sorodna novica Politični pritiski, ukinjanje oddaj in premeščanje novinarjev na javnih servisih Zahodnega Balkana

"Stavka ni lahka zadeva. Vsi se nas že nekaj časa spraševali, zakaj ne stavkamo in kdaj bomo stavkali. Danes smo tukaj, že nekaj časa opozarjamo na nepravilnosti, neprofesionalizem, navsezadnje tudi na to, kar se nam kot novinarjem dogaja. Tarče smo sovražnega govora, diskreditacij in diskvalifikacij. Danes smo tukaj, ker nam ni preostalo več nič drugega. Naše zahteve so jasne, bojimo se za obstoj javne RTV, obstoj javnega medija. Naša prva in javna zahteva je novinarska in uredniška avtonomija, depolitizacija javnega RTV-ja," je poudarila Milinković.

"Pritiski so vsakodnevni, ampak mi ne bomo tiho, nas je vsak dan več. Nismo samo novinarji, smo tudi tajnice režije, asistenti snemalcev, režiserji, snemalci, produkcija, grafiki in preostala ekipa. Vsak od nas je pomemben člen v verigi, in če je en člen šibek, smo šibki vsi. Za to smo danes tukaj," je dejala in izpostavila zahtevo po upoštevanju profesionalnih programskih in etičnih standardov tako v informativnem programu kot na spletnem portalu MMC. "Tukaj smo zaradi javnosti in želimo si, da javni medij v vseh svojih programih, od otroškega do informativnega, zasleduje javni interes. Kar pomeni interes vseh javnosti. In če se na RTV-ju krši svoboda govora, če se omejuje sindikalna svoboda, potem te svobode nikjer v družbi in državi ne more biti. In mi smo odločeni, da bomo za svobodo govora tvegali," je poudarila.

Pogovor z Igorjem E. Bergantom o tem, zakaj stavkamo
Ana Jurc. Foto: BoBo
Ana Jurc. Foto: BoBo

Takšnega položaja si javni RTV ne bi smel dovoliti

"(Tudi) MMC-jevci stavkamo, ker sta naša novinarska in uredniška avtonomija resno ogroženi. Vodstvo je z nesmiselnim manevrom enega v. d.-ja uredništva zamenjalo z drugim v. d.-jem, in to pred za novinarsko redakcijo pomembnimi projekti, kot so državnozborske volitve," je pred mikrofoni povedala MMC-jeva novinarka Ana Jurc.

"Že takrat smo vodstvo seznanili z našimi pomisleki, tako o načinu imenovanja kot o osebi, ki je imenovana na to mesto. Po dveh mesecih lahko potrdimo, da smo imeli prav. V. d. urednika uredništva svojega dela skoraj ne opravlja oziroma ga opravlja zelo selektivno z uredniškimi intervencijami na točno določene politične teme, ki jih niti ne želi vsebinsko pojasnjevati. Večina novinarjev MMC-ja pa ga ni videla niti enkrat. MMC tako zadnja dva meseca deluje po načelu samoorganizacije, saj zaposleni svoj poklic in odgovornost do javnosti jemljemo resno. Urednika smo tudi kot aktiv MMC-ja večkrat pozvali k sestanku, da nam predstavi vizijo delovanja MMC-ja in način našega sodelovanja, vendar smo ostali brez vsakršnega odziva," je nadaljevala.

"Ker smo v stanju popolne negotovosti, brez vizije, brez potrebnih informacij, v položaju samoohranitve, vse to pušča posledice tudi na kolektivu. Takšnega položaja si javni RTV ne bi smel dopustiti, odgovornost zanj pa neposredno nosita v. d. urednika uredništva in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija, ki ga je na ta položaj imenovala, posredno pa tudi generalni direktor RTV-ja," je sklenila.

Marta Razboršek. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Marta Razboršek. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Sorodna novica "Nočem več gledati propada novinarske etike in razpadajoče strokovnosti. Ta način me žali."

Ena sama oseba je izbrisala najbolj gledane oddaje

"Sem del skupine, ki je ob spreminjanju PPN-ja za letos soorganizirala celoten kolektiv, ki se je z argumenti in podpisi uprl drastičnim spremembam programa. Z mano so bili v najožji skupini Maša, Jan, Tadeja, Žiga, ki ga žal ni več med nami, Gregor, Igor," pa je v uvodu povedala predsednica Aktiva novinarjev informativnega programa TV Slovenija Marta Razboršek in dodala, da se jih je pod poziv vodstvu proti predlaganim spremembam od 143 zaposlenih v informativnem programu podpisalo 134.

Gledanost je po njenih besedah zaradi ukinjanja paradnih oddaj in drugih posegov vodstva "katastrofalno padla". "Naj povem, da smo pred današnjo sejo programskega sveta spet pozvali, naj ohranijo Studio City z Marcelom in vrnejo ukinjene oddaje na 1. program," je poudarila in dodala, da je težava tudi kadrovsko izčrpavanje informativnega programa trenutnega vodstva hiše. "Tukaj sem dovolj let, da poznam težave, s katerimi smo se spopadali tudi prej, bilo jih je veliko – tudi nedopustno zmanjševanje zaposlenih v informativnem programu brez razmisleka – nismo le številke! Ampak tako, kot je zdaj, ni bilo še nikoli," je povedala.

Sorodna novica Kakšno javno RTV hočemo imeti?

"Nujna je sprememba zakona o RTV Slovenija, da se nikoli več ne bo zgodilo, kar se je zgodilo zdaj, in sicer da lahko ena sama oseba, ne da bi se ozirala na mnenje odgovornega urednika, informativnega programa v našem primeru, program spremeni do neprepoznavnosti, da nikoli več ena sama oseba ne bo mogla dobesedno izbrisati gledanih oddaj, da niso bile dobro gledane, je preprosto – laž!" je nadaljevala.

Povedala je tudi, da se kot dolgoletna dopisnica z Zahodnega Balkana dobro zaveda, kako podrejeni so mediji v naši bližnji okolici. "Vsi so nas imeli za zgled neodvisnega novinarstva, a tokrat smo prvič na lestvici novinarskih svobod padli pod Hrvaško, zato poziv politiki, skupaj z nami spišite in sprejmite takšen zakon, ki bo tudi vam onemogočal takšen vpliv na javni servis, kot so si ga nekateri privoščili zdaj," je sklenila Marta Razboršek.

Marcel Štefančič. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Marcel Štefančič. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Sorodna novica "Večina pozivov k pluralizaciji medijev prihaja iz politike. Do tega je treba biti vedno skeptičen."

Štefančič: Propagandni stroj in slaba televizija

"Pred volitvami so televizijo prevzeli ljudje, ki so jo prelevili v propagandni predvolilni stroj. Že to je dovolj, da bi moralo vodstvo oditi. Toda to vodstvo je zagrešilo še nekaj bistveno hujšega, delalo je slabo televizijo. Pokazalo je, da televizije ne pozna, ne razume, da je ne spoštuje in da je ne mara. To, kar je počelo, je bilo norčevanje iz televizije, občinstva in Slovenije. Še huje. To vodstvo je delalo tako slabo televizijo, da je volitve izgubilo. Še celo Janez Janša si je verjetno rekel: "Kje so jih našli?" Zato je skrajni čas, da televizijo spet prevzamejo ljudje, ki jo znajo delati, ki jo poznajo, ki jo obvladajo, ki jo cenijo in ki jo razumejo. Ljudje, ki je ne sovražijo. In vsi ti so se zbrali danes tukaj. Slava jim!" je povedal od vodstva RTV Slovenija odslovljeni voditelj legendarne oddaje Studio City Marcel Štefančič.

"Nikogar ni, ki bi nas slišal"

"Novinarji notranjepolitične redakcije Informativnega programa Televizije Slovenija smo tu zato, ker so razmere nevzdržne. Ker od naših nadrejenih ni nikogar, ki bi nas ne le poslušal, ampak tudi slišal. Ker se dobre oddaje ukinjajo. Ker se naša opozorila izkažejo za pravilna, odgovornosti ne prevzame nihče. Ker veljajo dvojna merila. Ker ni več Marcela. Ker se uvaja vzporedni informativni program na drugem sporedu, ker se informativni program na prvem sporedu izčrpava. Medtem nekateri še vedno sanjajo o levem in desnem novinarstvu. Presneto več nas je – profesionalcev," je povedala novinarka informativnega programa Rajka V. Pupovac.

Shod pred RTV-jem
Foto: BoBo/Žiga Živulović
Foto: BoBo/Žiga Živulović

Kakšni bi bili v preteklih tednih Globusi, če oddaje ne bi ukinili?

"RTV smo tudi dopisniki in novinarji zunanjepolitičnega uredništva. Večplasten pogled na naš vsakdan pogosto pride šele takrat, ko stopimo iz okvirja samozadostnosti. Takrat ko nam kritični razmislek lahko ponudi tudi kdo od zunaj. Tega na Televiziji Slovenija zdaj žal ni. Ne pretiravam, če rečem, da je bilo pred leti zunanjepolitično uredništvo Televizije Slovenija za velik del javnosti temelj te hiše. In z odgovornostjo lahko trdim, da je naša izkušena dopisniška mreža skupaj z zagnanimi zunanjepolitičnimi novinarji tu v Ljubljani danes naša prednost. Veliko je bilo že pomembnih svetovnih dogodkov, ki smo jih spremljali, njihov pomen pa osmišljali za slovensko javnost. To ni le naša služba, to sta naloga in odgovornost javnega medija. A v zadnjih mesecih je bil zaradi programskih sprememb, ki jih je uvedlo vodstvo RTV Slovenija, zunanjepolitični prispevek informativnega programa lahko žal le poročevalski, bežen, površinski. Programsko-produkcijski načrt za leto 2022 je kljub tehtnim pomislekom nas ustvarjalcev in javnim pozivom strokovne javnosti na čelu z akademiki in diplomati izbrisal edino zunanjepolitično oddajo na Televiziji Slovenija Globus," pa je izpostavil novinar informativnega programa TV Slovenija Adrijan Bakić.

Sorodna novica Institucija, v katero je treba verjeti

"Kot razlog so takrat navajali domnevno slabo gledanost in napovedovali, da bo po ukinitvi Globusa na televiziji več zunanjepolitičnih vsebin. 63 odstotkov več, je zapisal takratni vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija. Danes pa lahko ugotavljamo, da smo zadnji Globus pripravili tretjega februarja. Vse odtlej ga ni nadomestilo nič, še dnevno informativne oddaje so skrajšali. Skoraj štiri mesece torej Televizija Slovenija ne opravlja pomembnega dela svoje javne službe zaradi nepremišljenih odločitev vodstva. In kot da bi šlo za igro usode, smo v času, ko dogajanje v mednarodnem prostoru, verjetno bolj kot kadarkoli prej, zahteva temeljite analize, poglobljene prispevke, pogovore s pronicljivimii tujimi sogovorniki. Za vse to smo tu novinarji in dopisniki z znanjem, izkušnjami, predvsem pa veliko željo, da bi delali profesionalno, temeljito, tako kot nam narekuje novinarska vest," je nadaljeval.

"Zdaj lahko le razmišljamo, kakšni bi bili v minulih tednih Globusi o vojni Ukrajini, energetski krizi, draženju hrane, francoskih volitvah, o politični negotovosti na Severnem Irskem, o nevarnih trenjih v Bosni in Hercegovin,i o kibernetski varnosti in seveda bi še lahko našteval. Vse to bi delali, če bi imeli možnost. Zato v imenu vseh zunanjepolitičnih ustvarjalcev ponavljam, umaknite odločitve, ki krnijo ugled javne RTV Slovenija. Prisluhnite zaposlenim, ki imamo veliko znanja in izkušenj. Vrnite gledalcem vsebine, ki so iz neutemeljenih razlogov izginile s programov Televizije Slovenija. Da, marsikatera oddaja, gotovo tudi Globus, je potrebna prevetritve, posodobitve. Sami bi si v prvi vrsti želeli tega, a vsega se je treba lotiti strokovno in premišljeno. Danes smo tu, ker nam je mar za RTV Slovenija, ker ne smemo in preprosto ne moremo gledati, kako propada pred našimi očmi," je sklenil Bakić.

Ukinjanje in krnjenje oddaj

Na ogrožanje avtonomije se je treba odzvati

Aleš Kocjan je v imenu Aktiva novinarjev Radia Slovenija izrazil podporo in solidarnost s kolegi iz televizije in spletnega portala. "Predvsem pa pozdravljamo enotnost in odločnost kolegov, saj kljub nestrinjanju z vodstvom svoje delo opravljajo pokončno in profesionalno," je dejal in poudaril, da se je na ogrožanje avtonomije in svobode nujno treba odzvati z dejanji, z delom, ki je v skladu s profesionalnimi in etičnimi standardi. Poudaril je tudi, da na zakonodajne spremembe, ki omogoča politično podrejanje, novinarji nimajo neposrednega vpliva. "Na to, ali svoje delo kljub neugodnim in institucionalnim okvirjem in pritiskom opravljamo profesionalno, pa vpliv imamo," je dodal.

Glasbeni urednik, radijski novinar in voditelj Andrej Karoli je v svojem nagovoru poudaril pomen stanovske solidarnosti. "RTV Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, zato sem tukaj. Solidarnost je še najmanj, kar lahko storim," je poudaril.

Gneča pred RTV Slovenija. Solidarnost s stavko so prišli izrazit tudi taksisti, ki so se pripeljali mimo hupajoč. Foto: MMC RTV SLO/Gregor Valenčič
Gneča pred RTV Slovenija. Solidarnost s stavko so prišli izrazit tudi taksisti, ki so se pripeljali mimo hupajoč. Foto: MMC RTV SLO/Gregor Valenčič

"Stojimo pred, za in z RTV Slovenija"

Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije: "Stojimo pred, za in z RTV Slovenija. RTV smo, kot so zapisali stavkajoči. RTV smo vsi skupaj. Tudi od nas bo odvisno, kakšen RTV boste in bomo. Dovolj je, dovolj je bilo. Več kot preveč je razlogov, da stojimo tu, se skupaj zavzamemo za avtonomijo javnega servisa, proti hlapčevanju, predvsem pa proti očitni razgradnji medija, ki mora ostati prvi, nosilni, osrednji steber profesionalnega novinarstva, ne pa kak polaščeni in prilaščeni strankarski derivat ali nizkotno politično trobilo. V Društvu novinarjev odločno in trdno podpiramo stavko. Podpiramo prizadevanja za obstoj, za neodvisnost uredništva, za to, da obstane novinarstvo, kakršno tudi sodi na osrednji medij. Novinarstvo, medij, ki potrebuje stabilno financiranje. Nujna je depolitizacija servisa, ki ni v nikogaršnji službi, še manj pa kogar koli služabnik. RTV lahko služi kvečjemu interesu javnosti, nikdar pa parcialnim interesom, sploh pa ne tistim političnim, ki si jo skušajo podrediti, jo instrumentarilizirati za strankarske interese ter docela razvrednotiti novinarsko delo."

"Podpiramo kakovostno, profesionalno novinarstvo, etično novinarstvo. Podpiramo kredibilno novinarstvo, novinarstvo, ki spoštuje in bo spoštovalo svoje občinstvo, ki bo izhajalo iz občinstva in ga z raznovrstnim programom tudi nagovorilo. Zavezani smo tudi temu, da tako občinstvo zastopamo. Ne moremo več mirno spremljati in gledati tega programa, programa, ki uničuje javno, ki podcenjuje javno, ki podcenjuje novinarje in novinarstvo ter vse ustvarjalce programskih vsebin. Tudi tiste, ki so si leta prizadevali, da je bila nacionalka ugledna, prepoznavna medijska hiša. Tudi tiste, ki so v tej hiši z zvestim in neomajnim delom vtisnili pečat kakovosti, ki so vse svoje profesionalno delo tudi srčno, ne le umno usmerili v to, da smo lahko ponosni na slovensko novinarstvo," je poudarila predsednica društva.

Foto: BoBo/Žiga Živulović
Foto: BoBo/Žiga Živulović

"Boj ni in ne bo lahek, marsikaj mu ne gre na roko, a je nujen in neizbežen. Gre za obrambo standardov, gre za biti ali ne biti, gre za imeti in obdržati obraz pred javnostjo ali pa poklekniti in prepustiti javni servis popolnemu uničenju. Izbire pravzaprav niti ni oziroma je jasna – gre za storiti, kaj je prav in nujno. In to, kar počnemo, je prav. Zlasti zdaj, ko velik del civilne sfere stoji za javno RTV, vlaga peticije, se zavzema za avtonomijo in neodvisnost ter prepoznava ta boj za pravega. Izpolnitve stavkovnih zahtev ali vsaj vzpostavitve dialoga najbrž ni pričakovati, tako tudi ne posledičnega odstopa vodilnih, čeprav smo v društvu že predlagali in pozvali, naj se vendarle umaknejo. Bržkone so vodilni v teh igrah zdaj le še opogumljeni ob podlih, a spretnih manevrih SDS-ja, ob vložitvi novele zakona o RTV in še referenduma, pa naj bo z vidika ukinjanja obveznega RTV-prispevka dopusten ali pač ne. Danes popoldne se sestaja programski svet, kot je omenila že Helena (Milinković, op. a.). Ena od točk bo vrnitev Studia City z Marcelom Štefančičem v oddajo, za katero trdno stoji civilna javnost s podpisi peticije, verjetno pa jo v tem sestavu težko pričakujemo realno," je nadaljevala.

Sorodna novica "Potrebujemo RTV, ki ga ne usmerja kapital, še manj politika, ampak dobri uredniki in direktorji"

"Vložena novela zakona o RTV-ju – začenja se tudi razprava o tem – nove vladne koalicije resda obeta depolitizacijo javnega servisa ob spremembi vodenja nadzora in upravljanja. A ne zlahka, predvsem pa ne hitro, zato bo treba zdržati tudi pritisk časa in ohraniti previdnost in pozornost ob vseh nadaljnjih potezah vsakršne politike. Nadzor in kritika katere koli oblasti sta ključna mehanizma demokratičnih družb. Veliko pritiskov in napadov ste, smo že zdržali, zdaj je treba zdržati tudi ta boj. Ker današnja opozorilna stavka gotovo ni in ne bo konec, po svoje je začetek ali nadaljevanje in zaostrovanje ali neke vrste maratonska preizkušnja. Na izčrpavanje so šli pri STA-ju, a borili smo se za obstanek skupaj s sindikatom, predvsem pa skupaj z javnostjo, civilno družbo. Na karto izčrpavanja gotovo igrajo tudi zdaj – finančnega, kadrovskega, predvsem pa osebnega, ki je tudi lahko zelo učinkovito, sploh če je tako podlo kot to. Tudi ustrahovanja bodo, lomljene enotnosti, na ta način je preverjena metoda, sejanje dvomov, strahu – to je pogosto zelo plodovito. A vse to bo treba zdržati, vse to je tudi vredno in mora biti vredno zdržati. Edina prava novinarska drža je pokončna, taka je tudi stavka in tak naj bo tudi nadaljnji boj. Za RTV smo," je sklenila Petra Lesjak Tušek.

Objektiv: RTV SMO
Foto: BoBo
Foto: BoBo

Alenka Potočnik: Smo na pravi poti

"Mi vsi smo RTV in s tem se verjetno strinjate. Z današnjo udeležbo ste nam vsem skupaj dali jasen znak, da smo na pravi poti. Sindikat novinarjev Slovenije dejansko stoji z vami v prvih bojnih vrstah. Dosegli bomo socialni dialog, ohranili bomo avtonomijo novinarskega dela, avtonomijo uredništva. Poskušali pa bomo vse tisto, kar je osnova, to so tudi višje plače za najnižje, najmanj plačane. Predvsem si bom osebno prizadevala, da socialni dialog v tej hiši nikoli več ne bo tako nizko, kot je zdaj, ko samo poslušamo, da se pogovarjamo, pa se ne slišimo, saj nas ne sliši vodstvo RTV-hiše. Tako da to je zdaj moja obljuba, da bomo Sindikat novinarjev Slovenije z jasno podporo tudi vseh drugih medijskih hiš, v katerih je stanje tudi resno še vedno in iz dneva v dan bolj, stali v prvi vrsti z vami in se zavzemali za to, da bodo stavkovne zahteve tudi uresničene," je povedala predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik.

Istočasno so se protestno zbrali tudi stavkajoči na RTV Koper. Foto: RTV Koper
Istočasno so se protestno zbrali tudi stavkajoči na RTV Koper. Foto: RTV Koper
SPS: Policisti razumemo položaj

"Demokracije brez svobodnih medijev si ni mogoče zamišljati in javna RTV Slovenija predstavlja steber neodvisnega novinarskega in ustvarjalnega dela, ki zagotavlja demokratičnost družbe. V zadnjem času smo vsi državljanke in državljani Republike Slovenije priča dobesedni razgradnji javne RTV in njenega temeljnega poslanstva. Ravnanja vodstva RTV, ki posegajo v novinarsko, uredniško in ustvarjalno avtonomijo, so nedopustni," so v podporo stavki zapisali pri Sindikatu policistov Slovenije (SPS).

"Policisti smo še posebej zavezani k spoštovanju zakonitosti in pravičnosti ter ščitenju šibkejšega, zato v Sindikatu policistov Slovenije ravnanja vodstva RTV Slovenija ne moremo razumeti drugače kot kršenje temeljnih pravic zaposlenih, kar je nedopustno," so nadaljevali.

V SPS-ju Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija in vsem stavkajočim v RTV-hiši sporočajo, da prizadevanja zaposlenih in stavko podpirajo ter da bodo nudili vso nadaljnjo podporo in pomoč. "Policisti najbolj razumemo vaš položaj, v katerem smo se znašli tudi sami! Novinarke in novinarji uživate široko podporo javnosti in sindikalnega gibanja, zato stopite pogumno na pot, ki ste si jo začrtali," je še zapisal predsednik SPS-ja Kristjan Mlekuš.

Sorodna novica "Pravica do avtonomije je za novinarje kot pravica do odmora na delovnem mestu"
Vidni predstavniki javnega življenja o položaju na RTV-ju
ZNP: Stavka je nepotrebna

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) menijo, da je stavka dela zaposlenih na RTV Slovenija nepotrebna. "Prav tako so neupravičene zahteve po odstopu vodstva. Trenutno vodstvo je bilo izvoljeno v skladu z zakonom in vsemi predpisanimi zakonitimi postopki, zato ima zakonit in legitimen mandat. Prav tako dosedanje vodstvo ni naredilo ničesar takega, s čimer bi omejevalo novinarsko avtonomijo. Nekatere izpeljane spremembe so bile nujne za večjo pluralnost RTV in njeno profesionalnost. Stavko na RTV očitno vodijo in spodbujajo tisti, ki želijo, da se na RTV nič ne spremeni, hkrati pa v zadnjih letih sami niso naredili ničesar, da bi RTV postala bolj pluralna in profesionalna, na kar v ZNP-ju opozarjamo že več let. Gre očitno za branjenje pridobljenih privilegijev in upiranje vsakršnim spremembam, ki pa so nujno potrebne," so zapisali v združenju.