Predsednika slovenske in madžarske zveze  Matjaž Rakovec in Gyorgy Such sta v Ljubljani poudarjala odlično sodelovanje obeh zvez in reprezentanc ter kako je skupna kandidatura enkratna priložnost, da bi obe državi lahko gostili SP elitne divizije.  Foto: Twitter/@duledoz
Predsednika slovenske in madžarske zveze Matjaž Rakovec in Gyorgy Such sta v Ljubljani poudarjala odlično sodelovanje obeh zvez in reprezentanc ter kako je skupna kandidatura enkratna priložnost, da bi obe državi lahko gostili SP elitne divizije. Foto: Twitter/@duledoz

"To je bila res velika priložnost za obe državi, da prideta do organizacije. To se zgodi samo enkrat v življenju. Dogajanje lahko le obžalujemo," je v uvodu za STA povedal Matjaž Rakovec.

Presenetilo ga je predvsem to, da HZS ni prvi izvedel o nameri nesojenih soorganizatorjev svetovnega prvenstva 2023, za katerega se išče nadomestni prireditelj, saj je IIHF odvzel izvedbo Rusiji in Sankt Peterburgu zaradi ruske invazije v Ukrajini.

Sorodna novica Madžarska odstopila od skupne kandidature za SP elitne divizije 2023

Tudi lastno članico sveta obvestili po e-pošti

"Njihova predstavnica v svetu IIHF Zsuzsanna Kolbenheyer je o tem prav tako izvedela po elektronski pošti, kar je neprofesionalno. Oni imajo svojega predstavnika v svetu, Slovenija ga nima. Mislim, da bi morali najprej obvestiti njo. Čudno je predvsem to, govoril sem namreč z enim od Avstrijcev, da je prva izvedela avstrijska tiskovna agencija. Zakaj? Ne vem," je bil začuden prvi mož HZS-ja.

Dejal je, da se bo na Finskem dobil z določenimi ljudmi, potem ko se mu na Madžarskem še nihče ni oglasil ob številnih telefonskih klicih. "Nisem še govoril z madžarsko zvezo ali z njenim predsednikom. Grem pa na Finsko, kjer se bom pozanimal o ozadju tega dogajanja. Trenutno kaj več ne morem komentirati, to bom lahko storil po prihodu iz Finske," je dodal Rakovec.

Ni možnosti za samostojno kandidaturo

Čudi ga tudi to, da so na Madžarskem oblasti v večini primerov naklonjene organizaciji velikih tekmovanj, obenem pa je bilo za SP v hokeju obljubljenih 15 milijonov evrov sredstev. Vsaj tako so dejali njemu.

Dejal je, da stroški v Sloveniji seveda ne bi bili tako visoki, hitro pa je ovrgel možnost, da bi Slovenija lahko kar koli storila v smeri, da bi sama organizirala SP elite. "Ne, nikakor. Mi potrebujemo dvorano z najmanj 15.000 gledalci, ki pa je nimamo."

V koalicijski pogodbi brez obljubljenih 2 milijonov evrov za SP

Sočasno z umikom Madžarske velja izpostaviti tudi podatek, ki so ga opazili pri časopisu Finance. Stranka SD si je prizadevala, da bi v proračun vključili 2 milijona evrov, ki bi jih namenili za izvedbo SP-ja v hokeju, a na koncu je bila postavka umaknjena iz koalicijske pogodbe, ki so jo podpisale stranke prihodnje slovenske vlade.

Sorodna novica Bi za hokejsko elito v Stožicah odšteli najmanj 45 evrov na tekmo?

Drugo leto znova v Tampereju in Rigi?

Rakovec je za konec dejal, da bodo javnost po kongresu IIHF-a, ki bo v teh dneh v Tampereju, pravočasno obvestili o morebitnih podrobnostih madžarskega odstopa od kandidature. Tako Slovenija kot Madžarska sta se letos na svetovnem prvenstvu v Ljubljani prebili v elitno divizijo in ob robu ljubljanskega turnirja napovedali kandidaturo za SP elite v Ljubljani in Budimpešti.

Kongres IIHF bo o prireditelju SP 2023 odločal predvidoma v petek. Edina preostala kandidatura je tako skupna kandidatura Latvije in Finske, ki sta turnir elitne divizije gostili v zadnjih dveh letih. Latvijci lani, na Finskem pa turnir poteka prav zdaj.

Skupna kandidatura z Madžarsko dokončno padla v vodo