Slovenska nogometna reprezentanca si je v Ljudskem vrtu priigrala vozovnico za Južno Afriko. Foto: EPA
Slovenska nogometna reprezentanca si je v Ljudskem vrtu priigrala vozovnico za Južno Afriko. Foto: EPA
Slovensko slavje v Ljudskem vrtu
Keržakov napadel Handanoviča
Dedičev gol v pravem trenutku
Vzdušje pred nogometnim obračunom leta v Mariboru

Leta 2009 so slovenski nogometaši z dih jemajočo predstavo premagali Rusijo (1:0) in se uvrstili na svetovno prvenstvo leta 2010 v Južni Afriki.

Varovanci Matjaža Keka so prvo tekmo v Rusiji izgubili z 2:1, Slovenci pa so bili v razprodanem Ljudskem vrtu gospodarji od prve do zadnje minute.

(Velika) Rusija - polfinalistka zadnjega Eura - je delovala nemočno, (mala) Slovenija pa briljirala. Napadalno, brez strahu in z željo, veliko kot Triglav. Favorizirani gostje so vse bolj izgubljali živce. V 67. minuti je rdeči karton dobil Aleksander Keržakov, nato pa v sodnikovem podaljšku še Jurij Žirkov.

Gol za svetovno prvenstvo je padel v 44. minuti, ko je Zlatko Dedič po podaji Valterja Birse matiral Igorja Akinfejeva. Slovenija se je tako po letu 2002 še drugič uvrstila na svetovno nogometno prvenstvo. "Sanje, sanje, zaslužili smo si! Prav vsi smo zaslužni za uspeh - od prvega do zadnjega navijača, od prvega do zadnjega igralca," so bile prve besede junaka slovenskega preboja na SP 2010.

Slovenijo je zajela evforija
Zadnji sodnikov žvižg v Ljudskem vrtu je povzročil pravo evforijo: ulice slovenskih mest so zasedle množice navdušenih navijačev, najbolj vroče pa je bilo v Ljubljani in v Mariboru. V strogem središču glavnega mesta se je zbrala nepregledna množica Slovencev in Slovenk, ki so od navdušenja skupaj prepevali in skakali. V Mariboru pa se je na ploščadi pred Ljudskim vrtom zbralo več tisoč navijačev, ki so pozdravili slovenske nogometne junake.

Ogromno Slovencev je zanje navijalo tudi pred televizorji - povratno tekmo dodatnih kvalifikacij med Slovenijo in Rusijo si je povprečno ogledalo 534.600 gledalcev, kar je 29 odstotkov ljudi, starejših od 10 let. Prenos je tako dosegel 61-odstotni delež vseh gledalcev med tekmo in postal daleč najbolj gledan televizijski dogodek leta.


Leta 461 je bil za papeža izvoljen sveti Hilarij.

Leta 1477 je izšla prva natisnjena knjiga v angleščini avtorja Williama Caxtona z naslovom Dictes or Sayengis of the Philosophres.

Leta 1800 se je v Ljubljani rodil zbiratelj in zapisovalec slovenskih pesmi Andrej Smole, Prešernov prijatelj. Umrl je, ko je bil star 40 let.

Leta 1805 se je rodil francoski inženir, pobudnik in vodja gradnje Sueškega prekopa Ferdinand Marie de Lesseps. Ferdinand Lesseps je pripravil tudi načrt za Panamski prekop.

Leta 1808 se je rodil slovenski časnikar, politik, zdravnik in živinozdravnik Janez Bleiweis.

Leta 1814 je prvi ljubljanski zobozdravnik predstavil svojo dejavnost.

Leta 1922 je v Parizu umrl francoski pisatelj Marcel Proust. Njegovo poglavitno delo je cikel romanov s skupnim naslovom Iskanje izgubljenega časa, s katerim je ustvaril moderni psihološki roman.

Leta 1926 je George Bernard Shaw zavrnil, da bi sprejel denar, ki ga je dobil ob podelitvi Nobelove nagrade, rekoč: "Lahko oprostim Alfredu Nobelu za izum dinamita, a le hudič v človeški podobi je lahko izumil Nobelovo nagrado."

Leta 1936 je varnostni ravnatelj na Koroškem ukazal uredništvu glasila slovenske manjšine Koroški Slovenec, da morajo uporabljati izključno nemške oblike slovenskih krajevnih imen.

Leta 1938 se je v St. Antonu rodil avstrijski smučar Karl Schranz. Osvojil je vse razen zlatega olimpijskega odličja. Trikrat je bil svetovni prvak, dvakrat pa je osvojil veliki kristalni globus.

Leta 1839 se je rodil češki inženir in industrialec Emil Škoda.

Leta 1917 se je rodila Indira Gandhi.

Leta 1942 se je rodil ameriški modni oblikovalec Calvin Klein.

Leta 1971 je hardrockovska skupina Led Zeppelin izdala album brez naslova, ki ga pogosto imenujejo Led Zeppelin IV. Na njem najdemo pesmi, kot so: Rock & Roll, Stairway to Heaven in druge znane pesmi te skupine.

Leta 1979 je iranski voditelj ajatola Homeini ukazal, da morajo ugrabitelji izpustiti 13 žensk in temnopoltega Američana, ki so jih zajeli na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu.

Leta 1982 je bil prvič uspešno opravljen preizkus rakete pershing v Združenih državah Amerike. Šlo je za sodobno ameriško raketo z dosegom od 760 do 1.800 kilometrov. Po dogovoru o zmanjšanju in nadzoru orožja leta 1986 je bila umaknjena iz uporabe.

Leta 1988 je zaradi pljučnega edema in odpovedi srca v Buenos Airesu umrla Christina Onassis, hčerka milijarderja Aristotela Onassisa in Athine Livanos Onassis.

Leta je 1990 Američanka Monica Seles v finalu ženskega teniškega mastersa v New Yorku ugnala Argentinko Gabrielo Sabatini s 6:4, 5:7, 3:6, 6:4 in 6:2. To je bil prvi ženski finale po letu 1901, ki je trajal pet nizov.

Leta 1991 so srbske čete po treh mesecih obleganja zavzele hrvaško mesto Vukovar.

Leta 1996 je papež sprejel povabilo kubanskega predsednika Fidela Castra in obiskal to otoško državo.

Leta 1998 je komisija spodnjega doma ameriškega kongresa začela zaslišanja proti ameriškemu predsedniku Billu Clintonu v zadevi Lewinsky.

Leta 2001 je umrla slovenska pisateljica Ela Peroci.

Leta 2002 je umrl ameriški igralec James Coburn.

Leta 2009 so slovenski nogometaši z dih jemajočo predstavo premagali Rusijo (1:0) in se uvrstili na svetovno prvenstvo leta 2010 v Južni Afriki.

Slovensko slavje v Ljudskem vrtu
Keržakov napadel Handanoviča
Dedičev gol v pravem trenutku
Vzdušje pred nogometnim obračunom leta v Mariboru