Jože Plečnik je svoja najznamenitejša dela ustvaril v Ljubljani in Pragi. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Jože Plečnik je svoja najznamenitejša dela ustvaril v Ljubljani in Pragi. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Anne Boleyn
Kot deklica je Anne živela na nizozemskem dvoru. Foto: EPA
Akademiji Slovenske akademije znanosti in umetnosti so se prvič na skupščini zbrali 12. novembra leta  1938.
SAZU je bila sprejeta v italijanski Narodni svet akademij. Foto: BoBo
Princesa Karolina z najmlajšo hčerko Alexandro. Foto: EPA
Oton Župančič (1878 – 1949). Upodobljen okoli leta 1900
Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Foto: Arhiv NUK
Matjaž Vrhovnik
Matjaž Vrhovnik je bil leta 2000 tretji slalomist svetovnega pokala. Foto: EPA
Petra Majdič
Petra Majdič je v Canmoru dosegla eno od svojih številnih zmag v svetovnem pokalu. Foto: Reuters

Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani, kjer je obiskoval ljudsko šolo, nato pa umetnoobrtno šolo v Gradcu. Leta 1895 se je vpisal na dunajsko umetnostno akademijo, kjer je arhitekturni oddelek vodil Otto Wagner, in po koncu študija tudi delal v njegovem ateljeju.

Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega pa je sprejel tudi mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

V Ljubljani se je ob načrtovanju posameznih stavb posvečal manjšim urbanističnim ureditvam, izrisal pa je tudi dva splošna urbanistična načrta za slovensko prestolnico, ki sta ostala le na papirju.

Med njegova pomembnejša ljubljanska dela spadajo stavba Narodne in univerzitetne knjižnice, Žale (Vrt vseh svetih), Tromostovje s Pokritimi tržnicami, Čevljarski most, Križanke, most čez Gradaščico, cerkev sv. Frančiška Asiškega Šiški, bežigrajski stadion ... Med ureditvami izstopa zasnova Vegove ceste vse do trnovske cerkve ter Trnovski pristan z nabrežji Ljubljanice.

Plečnik je umrl 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem.

Njegovo delo so v šestdesetih in sedemdesetih letih v večji meri zanemarjali, v osemdesetih in devetdesetih pa je s postmodernizmom prišla nova doba rabe klasičnih oblik in motivov v arhitekturi in s tem obnovljeno zanimanje za Plečnikove stvaritve, zlasti po Plečniku posvečeni izredno obiskani pariški razstavi leta 1986. Po njem so poimenovali največja slovenska priznanja na področju arhitekture, od leta 1973 vsako leto Sklad Jožeta Plečnika objavi razpis za Plečnikovo nagrado in Plečnikove medalje.


Leta 1510 se je takrat 18-letni angleški kralj Henrik VIII. pojavil na prizorišču dvobojev v Richmondu, ne da bi ga kdo prepoznal. Ko je v dvoboju zmagal in so mu vsi zaploskali, se je razkril.

Leta 1556 je kitajsko provinco Šjanšji prizadel najhujši potres v zgodovini. Umrlo naj bi okrog 830 tisoč ljudi.

Leta 1570 so po umoru škotskega regenta Jamesa Stewarta, prvega grofa Morayskega, izbruhnili spopadi, ki so prerasli v državljansko vojno.

Leta 1571 je v Londonu svoja vrata odprla kraljeva menjalnica.

Leta 1598 se je rodil francoski arhitekt Jules-Hardouin Mansart. Njegovo ime še vedno nosi posebna oblika izdelave podstrešja - mansarda. Umrl je leta 1666.

Leta 1719 je bila v okviru Svetega Rimskega cesarstva ustanovljena kneževina Liechtenstein.

Leta 1783 se je rodil eden največjih francoskih književnikov Marie Henri Beyle Stendhal, prvi veliki predstavnik kritičnega in psihološkega realizma. Umrl je leta 1842.

Leta 1832 se je v Parizu rodil francoski slikar Edouard Manet.

Leta 1849 je v ZDA Elizabeth Blackwell končala šolanje na medicinskem inštitutu Geneva, ameriška zvezna država New York, in postala prva zdravnica v ZDA.

Leta 1878 se je na Vinici v Beli krajini rodil slovenski pesnik Oton Župančič. Bil je eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadruga. Od leta 1920 naprej je bil dramaturg Slovenskega narodnega gledališča v ljubljanski Drami in kasneje je postal njegov upravnik (1929). Župančič je bil imenovan med prve člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bila ustanovljena leta 1938. Umrl je v Ljubljani leta 1949 in je pokopan na Žalah, v t. i. grobnici moderne.

Leta 1872 se je rodil slovenski arhitekt svetovnega slovesa Jože Plečnik, ki je preobrazil podobo Ljubljane.

Leta
1883
je umrl francoski grafik, risar, litograf, kipar in ilustrator Paul Gustave Dore.

Leta 1891 se je rodil voditelj italijanskega delavskega gibanja in soustanovitelj italijanske Komunistične partije Antonio Gramsci. Umrl je leta 1937.

Leta 1898 se je rodil sovjetski filmski režiser Sergej Mihajlovič Ejzenštejn.

Leta 1899 je družba Bayer vložila patentno vlogo za aspirin.

Leta 1910 se je rodil romski kitarist Jean Baptiste "Django" Reinhardt.

Leta 1927 so bile v Sloveniji izvedene prve in edine volitve v oblastne skupščine.



Leta 1931 je umrla ruska primabalerina Ana Pavlovna Pavlova.

Leta 1937 so v Moskvi začeli soditi 17 komunistom, ki so bili obtoženi, da so skupaj s Trockim organizirali zaroto, da bi strmoglavili režim in Josipa Stalina, ki bi ga potem ubili.

Leta 1937 se je v Španijo odpravila prva skupina jugoslovanskih prostovoljcev, t. i. španskih borcev.

Leta 1943 je džezist Duke Ellington prvič zaigral v newyorškem Carnegie Hallu.

Leta 1943 so britanske enote vkorakale v Tripolis.

Leta 1943 je bila Slovenska akademija znanosti in umetnosti sprejeta v italijanski Narodni svet akademij.

Leta 1943 so združene ameriške in avstralske čete premagale Japonce na Papui.

Leta 1944 je umrl norveški slikar Edvard Munch.

Leta 1950 je izraelski parlament razglasil zahodni del Jeruzalema za prestolnico države.

Leta 1957 se je rodila monaška princesa Karolina, najstarejši otrok kneza Rainierja III. in ameriške igralke Grace Kelly.

Leta 1960 je batiskaf USS Trieste postavil nov svetovni rekord, ko se je spustil do najnižje točke v Tihem oceanu. Sprva so izmerili, da so se spustili 10.916 metrov globoko, kasnejše raziskave pa so pokazale, da so se spustili v globino 10.911 metrov.

Leta 1970 se je rodil hokejist Dejan Kontrec, nekoč nepogrešljiv član slovenske reprezentance. Večji del kariere je preživel v Olimpiji. Leta 2012 je bil sprejet v Slovenski hokejski hram slavnih.

Leta 1974 se je rodila ameriška igralka Tiffani Thiessen, ki je najbolj znana po vlogi v nanizanki Beverly Hills.

Leta 1978 je Švedska kot prva država prepovedala uporabo aerosolnih pršil, ki so uničevala ozon.

Leta 1983 je umrl ameriški filmski režiser George Cukor.

Leta 1983 je teniški igralec Bjeorn Borg pri 26 letih sporočil, da končuje kariero.

Leta 1984 se je rodil nizozemski reprezentant Arjen Robben.

Leta 1986 so bili Chuck Berry, James Brown, Ray Charles, Fats Domino, Everly Brothers, Buddy Holly, Jerry Lee Lewis in Elvis Presley kot prvi zvezdniki sprejeti v Rock and Roll Hall of Fame.

Leta 1987 je umrl slovenski pesnik in dramatik Gregor Strniša.

Leta 1989 je umrl španski nadrealistični slikar Salvador Domenec Felip Jacint Dalí Domenech. Rodil se je 11. maja 1904 in velja za enega najpomembnejših in hkrati najspornejših slikarjev 20. stoletja.

Leta 1995 se je začel 63. reli Monte Carlo, na katerem so nastopale tudi tri slovenske posadke.

Leta 1997 je Madeleine Albright postala prva ženska v ZDA na položaju ministrice za zunanje zadeve.

Leta 2000 je na slalomu v Kitzbühelu Matjaž Vrhovnik osvojil 2. mesto.

Leta 2003 se je irski voznik formule 1 Eddie Irvine odločil, da bo končal kariero.

Leta 2005 je Viktor Juščenko prisegel kot tretji predsednik Ukrajine.

Leta 2006 je v železniški nesreči pri Biočah v Črni gori umrlo najmanj 45 ljudi. 184 ljudi je bilo ranjenih.

Leta 2008 je Petra Majdič po fotofinišu zmagala na šprintu svetovnega pokala v kanadskem Canmoru.

Leta 2010 je bil Andrej Šporn drugi na smuku v Kitzbühelu. Za zmagovalcem Didierjem Cuchem je zaostal 28 stotink.