Protitočne mreže so najbolj smiselne, ko gre za zaščito nasadov sadja, vinogradov, vrtnin in podobnega. Foto: MMC RTV SLO/Uporabnik mojega spleta pickec
Protitočne mreže so najbolj smiselne, ko gre za zaščito nasadov sadja, vinogradov, vrtnin in podobnega. Foto: MMC RTV SLO/Uporabnik mojega spleta pickec
Toča
V primerih izjemnih neviht, ko je količina točnih zrn in njihova velikost zelo nadpovprečna in nevihto spremlja še močan veter, protitočne mreže nasade zaščitijo le delno, priznavajo na ministrstvu. Foto: BoBo

Edina zaščita, ki deluje, so zaščitne mreže. Na žalost ni dokazov, da bi delovala raketna ali letalska obramba pred točo z vnosom srebrovega jodida. Nekatere študije celo kažejo, da lahko v nekaterih primerih situacijo celo poslabšamo s takim početjem. Po drugi strani pa kot tolažilna zaščita ostaja zavarovanje proti toči.

Klemen Bergant,
direktor urada za meteorologijo pri Arsu
Toča
Toča je v ponedeljek na Kozjanskem, v Obsotelju in na Bizeljskem povzročila za več milijonov evrov škode. Foto: Martina Černelč

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano trenutno kmetom, ko gre za zaščito pred točo oz. sanacijo škode, pomaga na tri načine - s sofinanciranjem zavarovanja kmetijskih pridelkov, s poskusnim programom letalskega posipavanja točnih oblakov s srebrovim jodidom, ki pa za zdaj ni pokazalo želenih učinkov in s sofinanciranjem nakupa in namestitve protitočnih mrež.

Te so sicer primerne za zaščito vseh kmetijskih površin oz. kultur, saj preprečijo udarce točnih zrn in tako obvarujejo rastline pred uničenjem, vendar se je tak način varovanja uveljavil praktično le v sadjarstvu in le deloma v nekaterih drugih trajnih nasadih: "Zaradi dokaj visokih investicijskih stroškov je finančno racionalen le na kulturah, ki na relativno majhni površini ustvarijo visoko vrednost pridelka in so sočasno tudi zelo ranljive - plodovi so namreč tudi ob majhni poškodovanosti tržno povsem razvrednoteni (na primer jabolka, hruške, breskve)."

V sadovnjakih stopnja zaščite zelo visoka
V primeru zaščite sadovnjakov je to najboljši do zdaj znani način, da se zaščitimo pred padajočimi kroglicami ledu, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu. "Pri nevihtah s točo v "običajni" moči je stopnja učinkovitosti med 95- in 100-odstotna," pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo: "V primerih izjemnih neviht, ko je količina točnih zrn in njihova velikost zelo nadpovprečna in nevihto spremlja še močan veter, pa lahko pride do delne škode tudi v nasadih pokritih s protitočno mrežo. Taka škoda po dosedanjih izkušnjah doseže do 30 odstotkov."

Največ mrež na nasadih jablan
Ker so s protitočnimi mrežami v Sloveniji pokriti skoraj izključno le sadovnjaki (izjeme so še manjši vinogradi, okrasne drevesnice, matičnjaki ...), je odstotek na ta način varovanih kmetijskih površin majhen, pravijo na ministrstvu in ob tem poudarjajo, da je statistika precej drugačna, če pogledamo samo sadovnjake - v Sloveniji je namreč s protitočnimi mrežami pokritih več kot 600 hektarjev intenzivnih sadovnjakov: "Daleč največ je nasadov jablan, tukaj je pokritost dosegla 21 odstotkov." Skupaj je v Sloveniji sicer 2.800 hektarjev nasadov jablan.

Največ zaščitenih nasadov v Podravju in Posavju
Pri tem na ministrstvu z zadovoljstvom ugotavljajo, da se odstotek površin, zaščitenih s protitočnimi mrežami, vsako leto povečuje: "V zadnjem razpisu za investicije na kmetijskih gospodarstvih je bilo samo v severovzhodni Sloveniji vključenih tudi 160 hektarjev novih protitočnih mrež." Največ nasadov je z mrežami pokritih v Podravju in Posavju, še pravijo.

In za kako velike obdelovalne površine je zaščita z mrežo primerna? "Način postavitve z močnejšimi opornimi stebri in sidri na zunanjem robu nasada poveča stroške postavitve na majhnih površinah (delež "roba" z majhnostjo zelo narašča). Ker pa so intenzivni nasadi le redko manjši od pol hektarja lahko rečemo, da je s protitočno mrežo mogoče racionalno pokriti vsak nov sadovnjak."

Od leta 2007 do 2010 za postavitev mrež 1,92 milijona evrov
Nakup in postavitev mrež proti toči je sicer finančno kar velik zalogaj, saj znaša od 23.500 evrov za hektar (v sadovnjakih, nasadih trajnih rastlin na njivskih površinah, pri pridelavi vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč) do 28.150 evrov za hektar, ko gre za zaščito vinogradov. Ministrstvo zato tovrstno zaščito sofinancira - pridelovalcem pomaga z od 50 do 70 odstotki končnega stroška. Od leta 2007 je bilo prek javnih razpisov za posodabljanja kmetijskih gospodarstev približno šest odstotkov vseh nepovratnih sredstev namenjenih v postavitev protitočnih mrež. Do konca lanskega leta je bilo tako za nakup in postavitev mrež proti toči izplačanih dobrih 1,92 milijona evrov.

Samo lani dodeljen več kot milijon evrov za mreže
Leta 2009 je Slovenija za izvajanje t. i. evropskega načrta za oživitev gospodarstva pridobila dodatna sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), in sicer dobrih 11,5 milijona evrov, od katerih je dve tretjini namenila novim izzivom - mednje spada tudi prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjšanje njihovih učinkov. "V letu 2010 je bil za ta namen objavljen javni razpis, ki je med upravičenimi stroški vključeval tudi nakup in postavitev mrež proti toči. V okviru tega razpisa je bilo dodeljenih dobrih 7,3 milijona evrov. Za postavitev mreže proti toči je bilo na tem razpisu odobrenih dobrih 1,1 milijona evrov sredstev ali 16,1 odstotka," še pojasnjujejo na ministrstvu.

Kot omenjeno, ima ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poleg mrež proti toči na voljo še dva ukrepa, in sicer 50-odstotno subvencioniranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske (za to je v proračunu ministrstva namenjenih 13 milijonov evrov) in poskusno posipanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom za leto 2011 (sklenjena pogodba z Letalskim centrom Maribor v višini 81.680 evrov), vendar so do slednjega ukrepa skeptični tako vremenoslovci kot strokovnjaki za kmetijstvo, saj učinkov do zdaj niso zaznali.

Edina zaščita, ki deluje, so zaščitne mreže. Na žalost ni dokazov, da bi delovala raketna ali letalska obramba pred točo z vnosom srebrovega jodida. Nekatere študije celo kažejo, da lahko v nekaterih primerih situacijo celo poslabšamo s takim početjem. Po drugi strani pa kot tolažilna zaščita ostaja zavarovanje proti toči.

Klemen Bergant,
direktor urada za meteorologijo pri Arsu