Postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja pri Lafargeu se vleče že nekaj let. Foto: BoBo
Postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja pri Lafargeu se vleče že nekaj let. Foto: BoBo
Zaradi onesnaževanja grozi Sloveniji milijonska kazen. Foto: Uporabnik nasud50

Slovenija ima namreč dve veliki cementarni, Lafarge Cement in Salonit Anhovo. Medtem ko ima Salonit Anhovo urejeno dovoljenje v skladu z IPPC-direktivo, pa se postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja pri Lafargeu vleče že nekaj let.

Na ministrstvu za okolje in prostor, ki je pristojno za to področje, uradno niso seznanjeni s tem postopkom Evropske komisije. "Ministrstvo za okolje in prostor si z institucijami, ki sodijo v njegov delokrog, že ves čas prizadeva izvesti v najkrajšem času vse potrebne korake za odpravo očitanih kršitev prava EU-ja," so poudarili.

Dejali so, da je v tem času o zadevi odločalo tudi upravno sodišče, ki je odločilo, da je treba postopek voditi, kot da gre za novo napravo, in ne obstoječo. Agencija RS za okolje tako nadaljuje postopek za novo napravo, ministrstvo pa si prizadeva v celoti izpolnjevati določila zakona o varstvu okolja.

Tudi v Lafargeu Cementu o potezi komisije niso bili obveščeni. "O odločitvi Evropske komisije nismo bili obveščeni in je tako ne moremo komentirati," so sporočili.

Slovenija krši evropske predpise glede onesnaževanja
Sodišče je leta 2010 razsodilo, da Slovenija ne izpolnjuje obveznosti zagotavljanja skladnosti vseh obratov s predpisi EU-ja o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja.

Štiri leta po tej sodbi pa velika cementarna še vedno obratuje brez obveznega dovoljenja, ki se lahko izda šele po izpolnitvi nekaterih okoljskih zahtev, kar pomeni tveganje za zdravje.

Kazen: 9.009 evrov na dan in 1,6-milijonski pavšal
Evropska komisija ob vnovični tožbi na sodišču zahteva 9.009 evrov dnevne denarne kazni, dokler ne bodo obveznosti izpolnjene, in pavšalni znesek 1,6 milijona evrov.

Dovoljenja za industrijske in kmetijske dejavnosti, za katere obstaja veliko tveganje onesnaževanja, so zakonsko obvezna od 30. oktobra 2007 za vse obrate, ki jih ureja direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja in so že obstajali na datum pristopa Slovenije k EU-ju.

Dovoljenje se lahko izda le, če so izpolnjeni določeni okoljski pogoji, če so izpusti iz onesnaževal kar se da omejeni, podjetja pa tako sama prevzamejo odgovornost za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja, ki ga morda povzročajo. Direktivo IPPC je sicer vmes nadomestila direktiva o industrijskih izpustih, a obveznosti iz prejšnje direktive veljajo še naprej, so še pojasnili v Bruslju.

Komisija sicer ugotavlja, da je bil od sodbe leta 2010 dosežen znaten napredek, a da vse obveznosti še vedno niso izpolnjene.