"Problem vodotokov ni nov, stane veliko denarja in potrebuje močno politično voljo. Škoda je očitna prav tam, kjer se je tem ukrepom izogibalo," je dejal premier Borut Pahor. Obenem je po posvetu z resornimi ministri znova napovedal, da se bo država na naravno nesrečo odzvala hitro in učinkovito. V skladu s sklepi, ki so jih sprejeli, bodo do četrtkove seje vlade pripravili predloge, kako ob siceršnji zakonodaji zagotoviti čim hitrejšo pomoč prizadetim v poplavah pretekli konec tedna.

Po besedah sekretarke vlade Helene Kamnar je v rezervi državnega proračuna, namenjeni za odpravo posledic naravnih nesreč, 18 milijonov evrov. "Če bo potrebno, je nekaj sredstev tudi v t. i. tekoči proračunski rezervi, mogoče pa je zagotoviti še dodatna sredstva," je povedala in dodala, da je treba naprej počakati na oceno škode.

Zdaj prioriteti pomoč in sanacija
Po besedah Pahorja so zdaj prednostne naloge pomoč ljudem v stiski, odpravljanje posledic poplav, restavriranje razmer še pred poplavami in urejanje vodotokov tako, da bi preprečevali tovrstne poplave. "Škoda je očitna prav tam, kjer se je tem ukrepom izogibalo," je prepričan Pahor, ki se bo v naslednjih dneh srečal z ministrom za okolje Rokom Žarnićem.

Posebna zahvala prostovoljcem
Pahor je ob tem pohvalil delo vseh institucij, še posebej pa številnih prostovoljcev, "ki jim gre zahvala, da je bila škoda, nesreča manjša, kot bi bila sicer". Pojasnil je še, da bo navezal stik z župani občin, ki so jih prizadele poplave, minister za finance Franc Križanič pa bo zavarovalnice pozval, naj oškodovanim čim prej povrnejo nastalo škodo.

Bogataj: Največ pozornosti namenjene Posavju
Posveta pri premierju se je udeležil tudi poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj, ki je zatrdil, da bodo skušali razmere v največji meri normalizirati še v tem tednu. Kjer so se vodotoki umaknili v struge, sta zdaj na vrsti črpanje vode in čiščenje. Po njegovih besedah je optimističen podatek o upadu vodotokov na območju Ljubljane. "Težave zdaj predstavlja Ljubljanica kot kraška reka, ki na Barju še ne upada," je dodal.

Najhuje je bilo po njegovih besedah v Posavju, ki so mu namenili največ pozornosti. Na tem območju je dejavnih okoli 1.000 reševalcev, stanje pa se zdaj normalizira. "Največje breme te intervencije nosijo prostovoljni in poklicni gasilci. Njim velja priznanje za to delo, saj je bilo delovanje usklajeno in učinkovito," je še dejal Bogataj, ki pa neke skupne ocene nastale škode še ni mogel podati.

Žerjav: Del odgovornosti bo moralo nositi ministrstvo za okolje
Na dogajanje se je odzvala tudi opozicija. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je med drugim opozoril, da bi moralo del odgovornosti za nastalo škodo ob poplavah prevzeti ministrstvo za okolje, ki kljub opozorilom ni zagotovilo dovolj sredstev za ureditev vodnih sistemov, v SNS-u pa so pripravili pisno poslansko pobudo, v kateri vladi predlagajo, da namesto prvega obroka obljubljenega posojila Grčiji ta denar nameni za sanacijo škode po poplavah in za ureditev ogroženih območij v Sloveniji. Posojilo Grčiji sicer znaša okoli 104 milijone evrov, je spomnil Bogdan Barovič, prvi podpisani pod pobudo.

Vizjak: Zakaj so milijoni za zagotavljanje poplavne varnosti neizkoriščeni?
Poslanec SDS-a Andrej Vizjak je na drugi strani na ministra za okolje Roka Žarnića in ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrika Gjerkeša naslovil poslansko vprašanje o zagotavljanju poplavne varnosti.

Opozicijski poslanec je namreč spomnil, da okoljsko ministrstvo kot posredniško telo upravlja z znatnimi sredstvi za področje zmanjšanja škodljivega delovanja voda. Sredstva skupaj z davkom po njegovih besedah znašajo 185 milijonov evrov, še vedno pa so neizkoriščena. Žarnića sprašuje, zakaj je tako, Gjerkeša pa, kaj so naredili, da bi pospešili operativni program za pospešitev prijave teh projektov.