Močan sistem neviht je okoli 18.30 iz Avstrije in Italije dosegel Slovenijo. Nato se je nevihtna linija razdelila na dva dela. Prvi se je usmeril proti Savinjski dolini in prešel pas med Celjem in Mariborom. Zahodni del linije pa se je iz severne Primorske usmeril nad Notranjsko, osrednjo Slovenijo in se pomaknil proti Dolenjski, Kočevski in Beli krajini. Nevihtna linija je državo okoli 21. ure zapustila.
Prinesla je močnejši veter. Arso je med 18.30 in 19.30 izmeril naslednje hitrosti vetra: 164 km/h Kredarica, 100 km/h Uršlja gora, 89 km/h Trojane Limovce, 88 km/h Rogaška Slatina, 84 km/h Rogla, 80 km/h Celje Medlog.
Glede na dosedanje informacije je bilo najhuje na Dolenjskem in v Beli krajini, kjer je podrtih ogromno dreves in veliko poškodovanih ostrešij, poškodovan je tudi vrtec v Črnomlju, je v oddaji 24ur zvečer na Pop TV-ju pojasnil poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Na tem območju je tudi veliko ljudi brez električne energije.
Evakuiran je bil tudi tabor otrok v Metliki. Po njegovih besedah so bili evakuirani tudi otroci iz kampa v Dovju, ki so jih nastanili v osnovni šoli.
Tudi drugod po Sloveniji je bilo največ težav zaradi odkritih streh in podrtega drevja, vendar gre za morda manjši obseg, in sicer na vzhodu Štajerske, kjer je poškodovanih okoli deset objektov, na Gorenjskem predvsem v Poljanski dolini, na Koroškem v Mežiški dolini. Precej težav v obliki podrtih dreves in odkritih streh pa je neurje povzročilo tudi na zahodu Štajerske v Šoštanju, je še pojasnil Šestan.
Na območju Elektra Ljubljana je bilo sprva brez elektrike okoli 38 tisoč uporabnikov, proti večeru se je število zmanjšalo pod pet tisoč. Prav tako je brez električne energije več tisoč odjemalcev na območju Elektra Maribor. Uporabnike prosijo za razumevanje in opozarjajo, naj z napravami ravnajo previdno, kot da so pod napetostjo. Na območju Elektra Celje je brez električne energije okoli štiri tisoč odjemalcev. O krajevnih izpadih poročajo tudi z območja Elektra Primorska, predvsem iz zgornjega Posočja.
Arso je pred prihodom nevihtnih celic opozoril na možnost debelejše toče. Uprava za zaščito in reševanje je vse, ki so preživljali čas na prostem, pozvala k umiku v varno zavetje. Za zdaj poročil o večji toči k sreči ni.
Podrobneje o vremenskih nevšečnostih in škodi
Na območju Ljubljane je piš podrl del gradbišča novega športnega centra Ilirija. Zahodno od Ljubljane so imeli gasilci zaradi podrtih dreves in odpihnjenih strešnikov največ dela na območju Vrhnike, kjer upajo na mirno noč.
V Črni na Koroškem je veter razkril streho tamkajšnje osnovne šole, poroča novinar Radia Slovenija Matija Mastnak. Zaradi podrtih dreves je moten promet. "Neurje je znova povzročilo veliko škodo predvsem na cestah, pa tudi na nekaj objektih. Največja težava je, da je veliko drogov električne napeljave podrlo in da smo brez elektrike," je povedala županja Romana Lesjak. Na Koroškem je brez električne energije okoli dva tisoč gospodinjstev.
Ob 18.30 je območje občine Šoštanj zajelo močno neurje z močnimi vetrovi in padavinami. Razkrilo je veliko streh stanovanjskih in gospodarskih objektov ter podrlo veliko dreves, ki so poškodovala komunalno in prometno infrastrukturo. Podrtih je tudi nekaj električnih drogov, zaradi česar je motena dobava električne energije. Skupno je bilo 24 dogodkov. Na terenu so prav vsa krajevna gasilska društva, je za Radio Slovenija povedal poveljnik tamkajšnje civilne zaščite Peter Radonja: "Gasilci še zdaj opravljajo svoje delo in nadaljevali ga bodo tudi jutri. Nekako nam je uspelo pridobiti toliko folije, da se bodo pokrile vse strehe. Veliko pa je tudi drevja po tleh, ki ovira promet."
Močno neurje je veliko streh stanovanjskih in gospodarskih objektov razkrilo tudi na območju občine Celje, kjer je močan veter podrl tudi precej dreves, ki so tudi tam poškodovala komunalno in prometno infrastrukturo. V Celju je na 14 intervencijah posredovalo 85 gasilcev.
Na Koroškem in Celjskem je bilo skupaj prizadetih 25 občin.
O hudi uri poročajo iz zgornjega Posočja, kjer je veliko škode zaradi vetroloma, veliko ljudi je brez oskrbe z elektriko. Prizadete so predvsem občine Bovec, Kobarid in Tolmin, je poročala radijska novinarka Tina Kofol. "Močan veter je odkrival stanovanjske objekte in poškodoval različno infrastrukturo. Več cest je zaprtih zaradi podrtega drevja. Trenutno so še vse gasilske enote na terenu. V tem trenutku težko ocenimo obseg nastale škode, saj informacije o izrednih dogodkih zaradi nevihte še prihajajo," je povedal Samo Kosmač, poveljnik civilne zaščite za severno Primorsko.
Pozno popoldansko neurje je na celotnem območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja povzročalo nemalo težav. Močan veter je ruval drevesa, odkrival strehe, tudi na večstanovanjskem bloku v Novem mestu, na vrtcu v Črnomlju, zato imajo gasilci veliko dela s postavitvijo folij na poškodovane strehe. K sreči nihče ni bil poškodovan. Sunki vetra v Črnomlju so dosegli hitrost 106 kilometrov na uro. Ponekod so še vedno brez elektrike. Iz čebelarskega doma na Podstenicah v Kočevskem rogu so rešili družbo, ki so ji padla drevesa onemogočila odhod v dolino, poroča novinar Radia Slovenija Jože Žura.
V številnih krajih so na terenu intervencijske službe. Močno neurje je po podatkih uprave za zaščito in reševanje med drugim odkrilo več streh stanovanjskih in gospodarskih objektov tudi na območjih občin Dravograd, Hrastnik, Laško, Ormož, Rogaška Slatina, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Velenje, Vojnik.
Hudourniki bodo naraščali
Nemirnega vremenskega dogajanja pa še ni konec. V sredo, v noči na četrtek in v četrtek bodo ob nevihtah z nalivi prehodno hitro naraščali hudourniški vodotoki in manjše reke predvsem v severni polovici Slovenije, je napovedal Arso. Pri tem se bo predvsem v noči na četrtek povečala tudi vodnatost rek na tem območju, posamezne manjše reke bodo dosegle velike pretoke. Vse dni bosta mogoči razlivanje hudourniških vodotokov in poplavljanje padavinske in zaledne vode. Večja verjetnost za ta pojav bo v severovzhodni in vzhodni Sloveniji, predvsem v sredo pa je mogoč tudi drugje po državi. V sredo zvečer bo ob mogočih močnejših nevihtah povišano valovanje morja.
Vroč in vlažen zrak
Visoka temperatura bo vztrajala še v sredo, ko pričakujejo najvišjo temperaturo na jugu Slovenije, in sicer do 34 oz. 35 stopinj Celzija. Potem pa nas čakajo prehod fronte in bolj sveže vreme oz. ohladitev, znova pa nas bodo doletele nevihte. Dežurni vremenoslovec Blaž Šter je pojasnil, da so bile ponedeljkove temperature najvišje to poletje. V Dobličah pri Črnomlju se je ogrelo do 37,2 stopinje Celzija, tudi v Metliki je bila podobna temperatura, na Dolenjskem so izmerili okoli 36 stopinj, v Ljubljani stopinjo manj. Torek ne bo tako vroč, a bo soparnejši, je dodal. Najvišje dnevne temperature bodo na Primorskem, kajti tam piha šibka burja, tako da je bilo zelo toplo tudi torkovo jutro.
Ponekod so vremenoslovci s ponedeljka na torek zaznali tudi tropsko noč, ko se temperatura ne spusti pod 20 stopinj Celzija. Na vremenski postaji Dolenje pri Ajdovščini so tako ob 6. uri zjutraj ob šibki burji izmerili kar 26,2 stopinje Celzija, na Primorskem pa so že ob 9.30 temperature presegle 31 stopinj Celzija, je povedal Šter.
Na vprašanje, ali je vrhunec tokratnega vročinskega vala za nami, je Šter odgovoril, da bo verjetno tako, saj prihodnji dnevi ne bodo več vroči, ker bodo temperature nekaj dni pod 30 stopinj Celzija. Izjema bo Primorska, kjer bo še vedno kakšna stopinja nad 30 stopinj Celzija. Po zadnjih napovedih se lahko vročina prihodnji teden znova vrne, za zdaj pa ni videti, da bi bila dolgotrajna. "Kaže, da se bo potem kar hitro nekoliko ohladilo," je še povedal Šter.
Na številnih gradbiščih delavci delajo kljub ekstremni vročini
Ljubljanski župan Zoran Janković je opozoril, da lahko investitorji zaradi visokih temperatur ljubljansko občino zaprosijo za prekinitev dela. Če pa zanjo ne zaprosijo in v največji vročini, torej med 13. in 16. uro, vseeno prekinejo delo, MOL s tem nima težav.
V zadnjem času sicer niso dobili nobene prošnje za prekinitev dela, če pa bi ta prišla, bi jo odobrili, je dejal na redni tedenski novinarski konferenci. Dodal je, da na gradbiščih ne preverjajo, ali je investitor v najbolj vročem delu dneva prekinil delo. "Sami se odločijo in sami prekinejo delo," je dejal in dodal, da je sam opazil, da na gradbiščih ob vročini dela prekinjajo. Za delavce na cestah, kjer se polagajo kocke, pa poskrbijo za senco. "To je naša želja, da postavijo tendo nad delom, kjer polagajo kocke," je povedal Jankovič.
Ob asfaltiranju ali betoniranju pa žal tega ne morejo narediti, je dodal. Običajno na gradbiščih ob visokih temperaturah tudi ne asfaltirajo, saj "za asfalt visoka vročina ni dobra".
V MOL-u so določili tudi delovne razmere za zaposlene v mestni občini, ki delajo v stavbah brez klimatske naprave. "Lahko začnejo delati že ob 6. uri zjutraj in prej končajo, ob najvišjih temperaturah pa lahko delo opravijo tudi od doma," je še pojasnil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje