Sodelovanje ali rivalstvo?

Tednu je dala pečat neizglasovana nezaupnica zdajšnji vladi: 40 glasov za mandatarja Karla Erjavca, kar je šest premalo. Izkazalo se je, da je SMC trden partner vladne koalicije, razmere v DeSUS-u pa zelo zahtevne; tako jih je opisal tudi pobudnik t. i. Koalicije ustavnega loka Jože P. Damjan. Še več, v blogu Kaj po Kulu? Novi Kul je bil kritičen do šestih levosredinskih strank, ki po njegovem tekmujejo med seboj in kanibalizirajo politični prostor. Sodelovanja v KUL-u pa da bo vedno manj, bolj ko se bodo bližale volitve.

Od devetih parlamentarnih strank jih je Pahorjevo vabilo na srečanje sprejelo sedem

Redne so prihodnje leto in ni dvoma, da priprave nanje v večini strank že potekajo. Ta teden so poslanci potrdili še spremembe volilne zakonodaje, k čemur jih je večkrat pozval tudi predsednik države Borut Pahor. Njegova naslednja naloga pa: politične stranke pripraviti k sodelovanju, in ne stopnjevanju politične napetosti.

O nezaupnici in sestanku pri predsedniku Pahorju sta se v oddaji Politično s Tanjo Gobec na Televiziji Slovenija soočila poslanca Alenka Jeraj in Matjaž Han. Več pa v prepisu pogovora.

Gospod Han, kako vidite kritiko Jožeta P. Damjana, vašega prvega mandatarskega kandidata?

Han: Ne bom se spustil na raven gospoda Damjana. Dejstvo je, da smo v zadnjih štirih mesecih z opozicijskimi strankami dobro sodelovali, da nas je povezala vsebina, žal nam na koncu ni uspelo zbrati 46 glasov, zakaj, bodo morale odgovoriti druge stranke, predvsem DeSUS. Kar pa zadeva napoved, da bo Damjan ustanavljal novo stranko, se mi zdi ta njegova izjava malo smešna tako z ekonomskega kot političnega vidika – na eni strani rečeš, da imamo preveč strank, in potem ustanavljaš svojo stranko. Pri tem mu sam želim vso srečo, mu pa povem samo to, da bomo stranke opozicije še naprej vsebinsko sodelovale, seveda pa imamo vse svoje poglede na nekatere rešitve.

Kaj kot dolgoletni politik menite, da se bo zgodilo v DeSUS-u?

Han: Ne vem, ne bi rad bil politični analitik. Ta trenutek beseda, ki jo bom izrekel, grdo zveni – delujejo shizofreno, nepovezano, vsak poslanec dela zase, to ni dobro za parlament, ker moramo navsezadnje vedeti, ali je DeSUS v opoziciji ali v koaliciji.

Gospa Jeraj, kam vi štejete DeSUS – v koalicijo ali opozicijo? Razložite mi vaš pogled na pri vas neprevzete glasovnice in potem toliko neveljavnih. Kako naj si javnost to razlaga, da toliko poslancev ni želelo ali znalo povedati svojega mnenja?

Jeraj: Torej mi znamo obkrožiti in dobro vemo, kaj delamo. Videli smo, da sta se takoj začeli ugibanje in manipuliranje z oddanimi glasovnicami, zato je bilo zelo jasno, da tisti, ki jih nismo prevzeli, torej z našimi glasovi nihče ne more manipulirati, kar ste marsikje novinarji počeli.

Kaj pa neveljavne glasovnice?

Jeraj: Za neveljavne glasovnice pa so se odločili tisti, ki so se, mislim, da tudi nekateri iz DeSUS-a. To kaže na to, da gospod Erjavec niti pri svojih poslancih ni imel podpore. V ponedeljek sta Erjavec in KUL doživela velik poraz in pričakovali bi, da bo po takšnem porazu odstopil kot predsednik DeSUS-a, vidimo pa neko drugo sliko, torej očita Janezu Janši, da je avtoritativen, v resnici pa je on takšen, saj je iz stranke že vrgel enega poslanca, gospoda Polnarja, zdaj grozi gospodu Podgoršku in drugim poslancem, tako da bodo to morali urediti v DeSUS-u, verjetno pa bi moral prevzeti tudi kakšno odgovornost za poraz.

Spremenjene meje nekaterih volilnih okrajev; je odločba ustavnega sodišča uresničena?

Dotaknimo se tudi spremembe volilne zakonodaje. Gospod Han, ali ste dali volivcu odločilen vpliv pri izbiri, koga bo poslal v parlament? To je bilo namreč bistvo ustavne odločbe.

Han: Mislim, da ne. Glavna zadeva je bila, da če bi ukinili volilne okraje in dali volivcu možnost preferenčnega glasu, bi med enajstimi kandidati obkrožil ime, za katero bi menil, da bi ga najbolje zastopalo. Politična realnost je pač takšna, političnih strank je toliko, kot jih je, tako da smo Socialni demokrati na neki način zadovoljni, da se je zgodila neka sprememba, zmanjšanje števila volivcev v volilnih okrajih. Ali bo to dovolj za ustavno sodišče, ne bi upal napovedati, dejstvo pa je, da smo neko spremembo naredili in volitve se lahko izvedejo. Pozval bi ljudi, da ko bodo imeli možnosti iti na volitve, gredo na volitve, ker je to zelo pomembno. Že Lincoln je dejal, da je volilni listek močnejši kot izstrelek.

Gospa Jeraj, kakšen je vaš pogled na to volilno spremembo? V SDS-u ste bili strogo proti temu, da se volilni okraji ukinejo. Kaj če bo šla ta zakonodaja znova pred ustavno sodišče?

Jeraj: Mi ocenjujemo, da bo to dovolj, bomo pa seveda videli, mi nismo ustavno sodišče in tega ne moremo z gotovostjo trditi. Je pa realnost takšna, kot je povedal kolega Han. Niti v prejšnji sestavi parlamenta ni bilo mogoče spremeniti volilnega sistema, recimo že v času gospoda Cerarja, kjer so imeli dvotretjinsko večino. Tako je to v tem mandatu še manj mogoče, seveda smo naredili tisto, kar se je dalo. Ustavno sodišče je reklo, da so okraji oz. da je preveliko razmerje med najmanjšimi in največjimi, in to smo zdaj uredili.

Gospod Han, vi v sredo greste na sestanek k predsedniku Pahorju. Vemo, da se stranki LMŠ in Levica vabilu nista odzvali. Kaj pričakujete? Kako iskrena se vam zdi ponujena roka vladne koalicije za sodelovanje?

Han: Iskrena se mi zdi od predsednika države, osebno ga poznam in poznam njegova stališča, z nekaterimi njegovimi pogledi se absolutno ne strinjam, ampak v politiki je pač tako. Mislim, da se politika mora pogovarjati, me je pa strah, da zadeva ni iskrena, ker če bi bila ta iskrenost, ko se poziva, da je treba sodelovati pri pomembnih temah, bi se lahko nekateri verjetno v zadnjih tednih vendarle vzdržali žaljenja, diskreditacije drugih politikov prek Twitterja in različnih spletnih portalov in tako naprej. Vendar počakajmo do srede, imamo zelo pomembne teme, predsedovanje EU-ju je zelo pomembna tema, nacionalni projekt za okrevanje, kjer imamo 5,2 milijarde, ki smo jih dobili od Evropske unije, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev – tukaj je treba jasno povedati, kaj bomo naredili, ne pa tako, kot zdaj dela koalicija, da ima oznako interno in ne vemo, kam bo ta denar šel – demografski sklad. Vse to so teme, ki so teme za naslednje generacije, in politika se o njih – ne glede na to, ali je opozicija ali koalicija – mora pogovarjati.

Interni dokument, ki ga opozicija še ni videla ... Kje ste v koaliciji pripravljeni ponuditi sodelovanje glede na že izrečeno nizko raven retorike v parlamentu?

Jeraj: Mi že mesece pripravljamo zadevo, vlada se je sešla z župani, državnimi svetniki, Ekonomsko-socialnim svetom, posebej z zdravniki, vodji bolnišnic, tako da zadeva nastaja. Zdaj bomo tako in tako imeli sejo na to temo in bomo soočili nekatere programe – približno vemo, česa v tej državi manjka, kje smo bili v zadnjih letih neuspešni in nismo vlagali dovolj denarja, tako da se te stvari pripravljajo. Nič še ni zamujenega, veste, da so šele zdaj sprejeli, kako naj se zadeva pripravi. Niso bile verodostojne informacije, ki so govorile o tem, da je Evropska komisija ta dokument zavrnila, ker nihče tega sploh še ni oddal, čas za to je do konca aprila. Mislim, da je to dovolj časa, da se bomo lahko o tem lepo pogovorili in sodelovali vsi, ki želijo pri tem sodelovati.

Han: Sejo je sklicala opozicija, gre za 5,2 milijarde evrov sredstev. Poglejte, mi smo se samo v lanskem letu zadolžili za 3,5 milijarde, zato je zelo pomembno, kam bomo dali ta denar, in ni pomembno, ali bomo županom delali okrogla krožišča, pa neke ceste, pomembno je to, kako bomo lahko iz te krize – storitveni, gospodarski sektor in ljudje – prišli čim hitreje ven in kako bomo ta denar zapravili. To je ravno tako, kot če bi sam dobil denar na neki doti, ga zapravil za nov avtomobil, ne bi pa zamenjal oken v hiši. Mislim, da je potrebno, da najdemo neki družbeni dogovor o tem, kaj bomo s tem denarjem naredili, da generacije za nami ne bodo še plačevale teh dolgov.

Jeraj: Ko smo se prejšnjič zadolžili, smo dali denar v banke, zdaj pa ga bomo dali v občine, ljudem, dali bomo za novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, za vse tiste stvari, ki so v tem času umanjkale.

Prej ste že omenili ta žaljiv govor. Če se zgodi iz vaše stranke oz. ko se zgodi, se strinjate s tem? Komu kaj rečete, nasprotujete?

Jeraj: Tudi sama se z marsikatero izjavo katerega od mojih kolegov ne strinjam, to smo tudi obsodili in tem kolegom tudi povedali. Se je pa dejansko raven pogovora v parlamentu močno znižala, odkar je v parlamentu Levica, in mislim, da je tukaj neke stvari pač treba potegniti. Sicer pa o sovražnem govoru, saj vemo – nekdo, ki je grozil predsedniku Pahorju, sedi v zaporu, je dobil enajst let zaporne kazni, nekdo, ki grozi predsedniku vlade Janezu Janši, dobi nazaj službo v policiji, čeprav je bil namestnik komandirja policije v Mariboru, da ne govorimo o nekom, ki mu je grozil pred letom dni, da ga je treba ubiti, pri katerem tožilka ugotovi, da je neidentificirana oseba, čeprav je posnet in vsi vemo, kdo je to bil.

Han: Ni pomembno, ali je to nekdo iz stranke Levica, SD ali SDS, osebnostno je težava, vsak osebno mora odgovarjati za nore, ogabne tvite, za razprave, ki ne sodijo v parlament, za žaljenje tudi vas, novinarjev. Vsi mi bi morali najprej pri sebi razčistiti in na neki način takemu človeku pokazati vrata, da zanj ne bi bilo več mesta v politiki.

Jeraj: Kako lahko to narediš, če je nekdo izvoljen poslanec? To je problem, to mora predsedujoči ustaviti, ko je debata neprimerna.

Han: Poglejte, se opravičujem, mi smo, pa so nas tudi po medijih zelo zmerjali, popkovino prerezali pri županu Ilirske Bistrice tudi zaradi takšnega govora, ki si ga ljudje ne zaslužijo.