Foto: DZ/Matija Sušnik
Redna novembrska seja DZ-ja do zdaj:

DZ je proračun za leto 2021 sprejel z 49 glasovi za, 41 poslancev je bilo proti. Manjšinska koalicija je proračuna in spremljevalne dokumente potrdila s pomočjo poslancev opozicijskega SNS-a in obeh poslancev narodnosti, medtem ko so proti glasovali poslanci SDS-a, Levice in NSi-ja.

Proračun za leto 2020 je najvišji do zdaj: odhodki so določeni v znesku 10,358 milijarde evrov, v državno blagajno pa naj bi se steklo 10,773 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 415,2 milijona evrov.

Še višje so številke v proračunu za leto 2021. Potem ko bodo imeli proračunski uporabniki leta 2020 na voljo 10,358 milijarde evrov, se bo ta znesek leta 2021 zvišal na 10,450 milijarde evrov. Z več kot 11 milijardami evrov bodo rekordni tudi prihodki.

Sprejetih več dopolnil

Znotraj omenjene porabe je DZ prerazporedil 6,5 milijona evrov. Na predlog NSi-ja je ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotovil 500.000 evrov, da bo lahko okrepilo sistem dolgotrajne oskrbe.

Poleg tega so poslanci tako kot pred tem že pri proračunu za leto 2020 soglašali, da se ministrstvu za kulturo nameni dodaten milijon evrov za obnovo Žičke kartuzije. To dopolnilo so predlagali poslanci SNS-a.

Na predlog SDS-a so ministrstvu za okolje in prostor namenili dodatnih pet milijonov evrov za sanacijo odlagališča strupenih in nevarnih odpadkov Leženj v Savinjski dolini.

Bertoncelj je v primeru zvišanja povprečnine napovedal morebiten odstop. Foto: BoBo

Bertoncelj po potrditvi: Proračuna sta usmerjena v povečevanje blaginje vseh
"Najpomembneje pa je, da sta oba proračuna dobra za naše ljudi, naslavljata vse kategorije in vse generacije ter jim povečujeta blaginjo," je v izjavi po končanem glasovanju v DZ-ju poudaril finančni minister Andrej Bertoncelj in naštel upokojence, zaposlene in socialne kategorije.

Sprejetje proračunskih dokumentov je po ministrovem mnenju zelo pomemben korak naprej, "ki ne glede na vse kaže na trdnost koalicije". Proračuna in spremljevalni dokumenti so bili namreč potrjeni z več kot absolutno večino. "Pomembno je, da imamo proračuna in da vlada lahko dela naprej," je dodal. Verjame tudi, da bo zakon o izvrševanju proračunov ponovno potrjen tudi ob morebitnem vetu državnega sveta, pri čemer je pozval k modrosti.

Zdaj mora sprejeti še zakon o izvrševanju obeh proračunov, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja državnega proračuna in zadolževanja ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Z njegovo uveljavitvijo se bo omogočilo, da bo januarja izvrševanje novega proračuna lahko nemoteno steklo.

Državni svet bo glasoval o vetu na proračun

Interesna skupina lokalnih interesov državnega sveta bo v ponedeljek obravnavala sprejeti zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti in po pričakovanjih predlagala, naj DS nanj vloži odložilni veto. V tem primeru bodo državni svetniki o morebitnem vetu predvidoma glasovali v četrtek, 28. novembra. Če bodo državni svetniki na zakon izglasovali veto, bo moral DZ o njem glasovati znova, tokrat bo za potrditev zakona potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov.

Dopolnila za leto 2020:

Poslanci opozicijskih poslanskih skupin so uspeli z nekaterimi svojimi predlogi za prerazporeditev denarja znotraj proračunske porabe. Izmed 64 dopolnil, ki so jih k proračunu za leto 2020 predlagali v opoziciji, je DZ podprl štiri. Preden bo glasoval tudi o potrditvi proračuna v celoti, mora finančno ministrstvo pripraviti uskladitveno dopolnilo.

Šarec: Dvig povprečnine lahko povzroči težave. Skupnost občin zadovoljna.

Napaka na električni napeljavi kriva za pogorišče na Okrešlju
Dodatnih 400.000 evrov bo prejelo gospodarsko ministrstvo, da bi jih namenilo za obnovo pogorelih planinskih domov na Korošici in Okrešlju. Dopolnilo so na pobudo Planinske zveze Slovenije vložili poslanci SDS-a, soglasno pa so ga podprli vsi navzoči na seji in si ob tem zaploskali.

Poslanci SDS-a so bili uspešni tudi z dopolnilom, s katerim bo ministrstvo za delo dobilo dodatnega pol milijona evrov za projekt medgeneracijskega bivalnega objekta v Loškem Potoku.

Poleg tega je DZ podprl še po eno dopolnilo poslancev NSi-ja in SNS-a. S prvim bo ministrstvo za šolstvo dobilo dodatnih šest milijonov evrov za pomoč občinam pri naložbah v vrtce, z drugim pa bo ministrstvo za kulturo prejelo dodaten milijon evrov za obnovo Žičke kartuzije, ki ima od lani status kulturnega spomenika državnega pomena.

Dopolnila za leto 2021:
Znotraj določene porabe je DZ prerazporedil 6,5 milijona evrov. Na predlog SDS-a je ministrstvu za okolje in prostor namenil dodatnih pet milijonov evrov za sanacijo odlagališča strupenih in nevarnih odpadkov Leženj v Savinjski dolini, na predlog NSi-ja pa ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 500.000 evrov, da bo lahko okrepilo sistem dolgotrajne oskrbe.

Povprečnine: DZ potrdil vladni predlog
Največ razburjenja je v zadnjih dneh povzročila odločitev odbora DZ-ja za finance, ki je občutno zvišal povprečnine občinam, kar proračun obremenjuje za dodatnih 140 milijonov evrov letno. Pred dnevi je Bertoncelj opozoril, da če bi bil tak predlog končno tudi sprejet, bo nastalo neskladje med proračunom in zakonom o izvrševanju proračuna. V tem primeru zelo verjetno tudi nimamo več finančnega ministra, je dodal.

Tako je koalicija vložila dopolnilo, s katerim višino povprečnin vračajo na vladni predlog, kar so poslanci tudi potrdili.

Za leto 2020 je vlada določila povprečnino v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra. Številki sta izračunani v skladu z metodologijo iz zakona o financiranju občin in sta najvišji v zgodovini, je v okviru proračunske razprave povedal Bertoncelj.

Država je za obnovo pogorelih planinskih domov na Korošici in Okrešlju namenila 400.000 evrov Foto: MMC RTV SLO

Zelena luč za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah
Poslanci so poleg o proračunih odločali še o vrsti drugih zadev. Po vetu državnega sveta so tako s 47 glasovi za in 41 glasovi proti vnovič potrdili vladni zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah. A do njegove uveljavitve bo preteklo še nekaj časa, saj je Banka Slovenije napovedala vložitev presoje njegove ustavnosti. Banka Slovenije prereka rešitev, da bo ona financirala morebitno dosojene odškodnine, saj naj bi se s tem kršila prepoved monetarnega financiranja in naj bi se posegalo v njeno finančno neodvisnost.

Dodatek za delovno aktivnost ostaja
Ostaja tudi dodatek za delovno aktivnost, ki se izplačuje delovno aktivnim prejemnikom denarne socialne pomoči. Po vetu državnega sveta danes v DZ namreč za njegovo ukinitev ni bilo zadostne večine. Za ukinitev bi moralo glasovati 46 poslancev, a jih je bilo za le 39, proti pa 20.

Potrjen dvig najnižje urne postavke za študentsko delo
DZ je tudi v drugo potrdil novelo zakona za uravnoteženje javnih financ, po kateri bo morala bruto urna postavka za študentsko delo znašati najmanj 5,4 evra. Za novelo je glasovalo 58 poslancev, proti ni bil nihče. DZ je o zakonu moral odločati znova, ker je državni svet konec oktobra nanj izglasoval veto. Levica je v osnovnem predlogu predlagala 5,9 evra, a je koalicija potem predlagala 5,4 evra. Mojca Žnidarič je povedala, da so v SMC-ju prvotnemu predlogu Levice nasprotovali, ker je šlo za nerealno zahtevo, ki bi lahko negativno vplivala na študentsko delo. Zdajšnja rešitev pa pomeni kompromis, ki je lahko sprejemljiv za vse, je dejala.

Z novim letom nižji davek na knjige

Zniževanje DDV-ja za publikacije
Poslanci so potrdili tudi predlog novele zakona o davku na dodano vrednost, ki z novim letom predvideva znižanje obdavčitve knjig in drugih publikacij z 9,5 na pet odstotkov.

Sprejet zakon o dodatkih za nego slepih otrok
DZ je z 89 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon, ki rešuje problematiko dodatkov za nego slepih in slabovidnih otrok. Prav tako rešuje problematiko dodatkov za nego otrok z zmerno, hujšo ali hudo motnjo v duševnem razvoju, ki so po polnoletnosti nadaljevali izobraževanje v posebnem programu. Upravičencu lahko po sprejetem zakonu izplačajo neizplačani dodatek za nego otroka, če je kadar koli v obdobju med januarjem 2003 in decembrom 2016 v skladu z zakonom o družinskih prejemkih izpolnjeval pogoje za dodatek za nego otroka in ga ni prejel, otrok pa je bodisi dobival dodatek za pomoč in postrežbo bodisi je bil vključen v posebni program vzgoje in izobraževanja do 26. leta starosti. Upravičencu za vsak mesec pripada znesek dodatka v višini 102,40 oz. za otroke s hudo motnjo 204,80 evra, zamudne obresti za neizplačani dodatek pa mu ne pripadajo.

Če bi bila v tem mandatu DZ-ja kakršna koli možnost za sodelovanje v drugi vladi, ki bi zmogla več poslanskih mandatov, bi sodeloval, je povedal poslanec DeSUS-a Robert Polnar in dodal, da tudi s SDS-om Janeza Janše. "Sem trenutno podpornik politike, ki ni sposobna oblikovati alternativ, to je zame velik problem. Politika na nacionalni ravni namreč mora biti vedno pripravljena izoblikovati alternative, zlasti če nima posebne večine v DZ-ju." Polnar je na odboru DZ-ja za finance, ki mu tudi predseduje, pretekli petek podprl občutno zvišanje povprečnin za občine in pri tem vztrajal. Kot je napovedal med razpravo v DZ-ju, bo glasoval proti dopolnilu koalicije, s katerim povprečnino vračajo na vladni predlog. Če bo to sprejeto, pa bo nasprotoval zakonu o izvrševanju proračuna. Po njegovih navedbah bo državni svet zanesljivo izglasoval veto na zakon o izvrševanju proračuna, in kolikor ve, bo seja 28. novembra. Ob tem je spomnil, da je tudi pri sprejemanju sprememb zakona o dohodnini glasoval proti prav z namenom, da se dodatno ne jemlje sredstev za temeljni finančni vir financiranja občin. Tako je presenečen nad tem, da je bil kdor koli presenečen nad njegovo odločitvijo na odboru za finance. Foto: BoBo
Bodo zdržali do konca? Foto: BoBo

Ob robu seje ugibanja o morebitni drugačni koaliciji

Negotovosti v povezavi s proračunom, notranji spori v koaliciji in ne nazadnje izjave koalicijskega poslanca Polnarja (DeSUS), ki je v izjavi ob robu proračunske seje dejal, da vlado podpira, a da je trenutno podpornik politike, ki ni sposobna alternativ, netijo ugibanja o nastajanju nove oz. drugačne vladajoče koalicije.

Ena izmed mogočih kombinacij so stranke SDS, NSi, SMC in SNS. Predsednik SMC-ja Zdravko Počivalšek je potrdil, da se je na to temo sešel s prvakom SDS-a Janezom Janšo, navaja Radio Ognjišče.

Janša je ob robu kongresa Evropske ljudske stranke v Zagrebu za Radio Ognjišče za smešno označil izjavo, ki jo je v sredo izrekel Šarec, da so se koalicijski partnerji na srečanju dogovorili, da padec vlade nikomur ni v interesu. Janša je tudi ugotavljal, da imamo zdaj, po odhodu Levice v opozicijo, res prvič v zgodovini samostojne Slovenije manjšinsko vlado. To po njegovem mnenju pomeni, da ta vlada danes je, jutri pa je ni več.

"Se pravi, ne vemo, ali se bo to zgodilo jutri ali čez eno leto ali leto in pol. Ampak zgodilo se bo. Ta koalicija ne bo zdržala do konca. Ali bo prej prišlo do rekonstrukcije vladne koalicije ali drugačne prerazporeditve sil v parlamentu ali pa do predčasnih volitev. Po mojem mnenju pa bo verjetno prišlo do obojega po tem istem vrstnem redu," je dejal.

Predsednik NSi-ja Matej Tonin pa je v izjavi za Radio Ognjišče dejal, da je v politiki vse mogoče: "Pogovori ves čas potekajo. NSi je takšen tip stranke, da pušča odprto komunikacijo z vsemi strankami."

Vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat je zatrdil, da o pogovorih za morebitno novo vlado ne ve nič. A je po njegovih besedah vedno v politiki tako, da se takrat, ko opozicija opazi napetosti v koaliciji – in v tem primeru so – takšni scenariji verjetno lahko tudi delajo. A meni, da ti scenariji niso realni, saj da je v sredo "discipliniranje" koalicije očitno uspelo.

Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič pa je na vprašanje, ali potekajo ti pogovori, v izjavi v DZ-ju odgovoril, da ne vedo za kakršno koli drugo koalicijo. Na vprašanje, ali bi osebno šel v takšno potencialno koalicijo, torej s strankami SDS, NSi in SNS, je odvrnil: "Potencialna je lahko kakršna koli koalicija, tako da ne morem o tem ničesar reči."

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič pa je zatrdil, da pri morebitnih takšnih pogovorih ni sodeloval, zdajšnja vladna ekipa pa da bo zdržala do konca. Po njegovih navedbah je imel Janša priložnost, a ni prevzel mandatarstva, pri čemer je po njegovem mnenju naredil napako, saj da bi tudi oblikoval vlado. "Tisti, ki danes letajo okoli njega, bi že takrat," je prepričan.

Izglasovanih nekaj dopolnil opozicije

Proračunska seja in usoda koalicije

Prihodnje leto izredna uskladitev pokojnin v enakih zneskih

Foto: Reuters

DZ je sprejel interventni zakon, ki omejuje stroške za plače v javnem sektorju, prinaša pa tudi izredno uskladitev pokojnin. Glede tega je prevladala odločitev, naj se opravi v enakih zneskih za vse upokojence. Če bo gospodarska rast letos več kot 2,5-odstotna, se bodo pokojnine decembra 2020 zvišale za 6,50 evra.

Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin je vlada pripravila po tem, ko je urad za makroekonomske analize in razvoj septembra znižal napoved gospodarske rasti. Ministrstvom je tedaj tudi naročila, naj znotraj svojih proračunov za leto 2020 najdejo za skupaj 100 milijonov evrov prihrankov, kar so tudi storila.

Glede izredne uskladitve pokojnin je vlada predvidela, da bi se decembra 2020 izvedla v primeru vsaj triodstotne gospodarske rasti v letu 2019. Vendar so člani odbora DZ-ja za finance v petek podprli dopolnilo poslancev koalicije, da se to zgodi že v primeru več kot 2,5-odstotne rasti.

V tem primeru se bodo pokojnine konec prihodnjega leta vsem upokojencem zvišale za 6,50 evra. Če bo gospodarska rast višja, bo višja tudi uskladitev pokojnin, še piše v zakonu, in sicer bo v primeru več kot 3,5-odstotne rasti izvedena v višini 9,75 odstotka, v primeru več kot 4,5-odstotne rasti pa v višini 13 evrov.

Uskladitev pokojnin v nominalnih zneskih, in ne v odstotkih so predlagali poslanci SAB-a, s čimer naj bi se zagotovilo, da se razlike med upokojenci ne bi povečevale. Poslanske skupine koalicije so za današnje glasovanje vložile dopolnilo, naj se pokojnine uskladijo v odstotkih, kot je prvotno predlagala tudi vlada, a mu je za potrditev zmanjkal le en glas. "Uskladitev v nominalnem znesku ne bi bila v skladu z zakonom," je predtem opozoril Jani Möderndorfer (SMC).

Na področju stroškov dela v javnem sektorju zakon vključuje dva ukrepa, ki sta bila dogovorjena s sindikati javnega sektorja decembra lani. Javnim uslužbencem in funkcionarjem do 30. junija 2020 ne bo pripadal del plače za redno delovno uspešnost, do tedaj bodo veljale tudi omejitve pri izplačevanju delovne uspešnosti iz povečanega obsega dela.

Poleg tega zakon ureja še izplačevanje jubilejnih nagrad funkcionarjem in višino nadomestila za bolniško odsotnost funkcionarjev, ki gre v breme delodajalca. Brez teh omejitev bi izdatki od plač javnih uslužbencev v prihodnjih dveh letih čezmerno narasli in ogrozili javnofinančno stabilnost, je odločitev za pripravo zakona, ki ga je priložila proračunskim dokumentom za prihodnji dve leti, pojasnila vlada.

Bo odškodnine morala plačevati Banka Slovenije? Foto: EPA

Video: Posnetek dozdajšnjega poteka seje v več delih

13. redna seja državnega zbora, 1. del
13. redna seja državnega zbora, 2. del
13. redna seja državnega zbora, 3. del
13. redna seja državnega zbora, 4. del