Odboru DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano danes ni uspelo končati obravnave predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, s katerim se bo ukinil obstoječi koncesijski sistem za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov ter za te namene ustanovilo novo podjetje. Seja se bo nadaljevala v četrtek. Prekinjena je bila zaradi prevelike zasedenosti dvorane.

Predlog zakona določa, da se za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti ustanovi družba slovenski državni gozdovi v izključni lasti države. Zdaj te gozdove upravljajo koncesionarji, ki se jim z uveljavitvijo zakona koncesij ne bo več obnovilo. Večini se koncesije iztečejo konec letošnjega junija.

Glavna dejavnost novoustanovljene družbe bo gospodarjenje z gozdovi v lasti države, poleg tega pa bo lahko opravljala še druge dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito gospodarjenje z državnimi gozdovi, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig.

Konkurenca obstoječim lesnim obratom
Po prvotnem predlogu bi bilo vzpostavljanje gozdno-lesnih verig ena izmed dejavnosti novega podjetja, kar pa bi po opozorilih iz gospodarstva pomenilo konkurenco obstoječim lesnim obratom. V NSi so želeli v zakon jasno zapisati, da slovenski državni gozdovi ne bodo ustanavljali novih obratov za predelavo lesa, vendar je odbor sprejel dopolnilo SMC, da gozdno-lesne verige lahko vzpostavlja, ni pa to obveza.

Državno poroštvo za zadolževanje
Novo podjetje bo lahko najemalo posojila, za katera so vnaprej zagotovljena državna poroštva v znesku 20 milijonov evrov. V opoziciji temu nasprotujejo. "Gre za tržno dejavnost, ne morem verjeti, da tako velika sredstva dajemo iz proračuna," je dejal Ljubo Žnidar (SDS). Janko Veber (SD) je predtem napovedal vložitev dopolnila, da se državno poroštvo lahko izda šele na podlagi soglasja DZ-ja.

Kadrovanje: vlada ali SDH?
Glede predlaganih rešitev je sicer odprtih še kar nekaj vprašanj, denimo glede upravljanja, o čemer se je v torek pozno v noč pri premierju Miru Cerarju usklajevala tudi koalicija. In se ni uskladila. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša, so na usklajevanju predlagali alternativno rešitev, ki bi določala prehodno obdobje upravljanja omenjenega podjetja.

Vlada bi zagnala njegovo delovanje, po določenem obdobju, po predlogu leta 2018, pa bi upravljanje prenesli na SDH. Kot je pojasnil Jurša, je Cerar sprva tak predlog podprl, po več kot enournem posvetovanju članov SMC-ja pa se je izrekel proti tej rešitvi. Da bi upravljavske pravice novega podjetja uredili ob upoštevanju zakona o SDH-ju, sicer z dopolnili predlaga SMC. Jurša napoveduje, da bo DeSUS vztrajal pri svojih stališčih in dopolnil SMC-ja ne bo podprl. Po njegovih besedah so v stranki pri tem bližje stališčem SD-ja kot SMC-ja.

Za zdaj v osnutku zakona ostaja zapisano, da upravljavske pravice novega podjetja uresničuje vlada, vendar je SMC vložil dopolnila, s katerimi bi to vprašanje uredili ob upoštevanju zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH).

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je danes dopolnilom SMC-ja nasprotoval z besedami, da ne gre zgolj za kapitalsko naložbo države, ampak za upravljanje z enim izmed ključnih naravnih virov Slovenije. Zato je vlada predlagala, da se upravljanje izvaja prek vlade v vlogi skupščine, kjer nima nobeno ministrstvo večine, je pojasnil.

Kljub temu pa je minister pripravljen na usklajevanja, saj - kot je dejal - je "za vlado pomembno le to, da je upravljanje umno". V nobenem primeru se ne sme govoriti o političnem, strankarskem projektu, je zatrdil. Soglašal bi tudi z imenovanjem predstavnika opozicije v nadzornem svetu družbe, čeprav takšnega predloga do zdaj še ni bilo, privolil bi tudi v večje število zaposlenih v nadzornem svetu.

Kaj storiti s Skladom
Koncesijske pogodbe z obstoječimi koncesionarji sklepa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG), katerega stališče je bilo ves čas, da se preoblikuje v gospodarsko družbo. A posluha za to ni bilo, je povedala direktorica sklada Irena Šinko. Ob tem se je začudila določbi, po kateri bi sklad ostal zavezanec za vračilo gozdov v naravi in plačilo odškodnine v postopkih denacionalizacije, medtem ko bo z njimi upravljalo novo podjetje.

Pohištvena industrija s pomisleki
V gospodarstvu se s predlogom zakona strinjajo, a pod določenimi pogoji. "Smo za, če nas bodo prepričali, da bo oskrba z lesom po 1. juliju, ko se iztečejo koncesije obstoječim koncesionarjem, normalna," je dejal Igor Milavec iz GZS-ja. "Če bo oskrba motena, smo zadali lesnopredelovalni industriji najhujši udarec do zdaj," je opozoril.

V gospodarstvu tudi zahtevajo, naj se novo državno podjetje ukvarja izključno z gozdarsko dejavnostjo, da ne bo predstavljalo nelojalne konkurence lesarjem. Poleg tega naj omogoči prednostno oskrbo z lesom slovenski lesnopredelovalni industriji, je dejal Milavec, predsednik OZS-ja Branko Meh pa je dodal še, naj se prepreči pretiran izvoz hlodovine, da domačim obratom ne bo primanjkovalo surovine.

Konkurenca Ikei?
Pomisleke ima tudi namestnik predsednika Računskega sodišča Samo Jereb. Gozdno-lesna veriga pomeni celotno pot lesa - od gozda do prodaje lesnih izdelkov, je spomnil. "Teoretično to lahko pomeni, da začnemo z državnim podjetjem jutri konkurirati neki Ikei," je dejal. To pa po njegovih besedah pomeni javnofinančno tveganje.
Videoposnetek seje odbora: