Goran Lukič iz Svetovalnice za migrante pravi ob zgodbah delavcev večkrat:
Goran Lukič iz Svetovalnice za migrante pravi ob zgodbah delavcev večkrat: "Ne morem verjeti, kaj vse se lahko nekaznovano dogaja." Foto: BoBo

"Ne vemo, kako je to sploh mogoče, saj predpisi tega ne dovoljujejo," je na novinarski konferenci dejal Lukić. "Pričakujemo, da bodo državni organi ukrepali, je še dodal in navedel, da odjavljanje iz sistema zavarovanja za nazaj sploh ni neobičajen pojav." Lukić zato pričakuje, da bodo državni organi odgovorili na vprašanje, kako se to lahko dogaja. "Tu imamo hudo sistemsko anomalijo, ki jo morajo pristojni organi čim prej pokrpati."

Delodajalec je edini, ki lahko prijavi in odjavi delavca iz sistema zavarovanj, zato sklicevanje na tretje osebe ne more držati, je dejal zagovornik iz svetovalnice za migrante Goran Zrnić, ki je predstavil najbolj pereč primer odjavljanja delavca iz sistema zavarovanj za nazaj.

Tudi to je poslovni model
Nadzora nad prijavami in odjavami tako rekoč ni, je prepričan Zrnić in pri tem navaja primer delavca, ki ga je delodajalec prijavil v sistem zavarovanja, nato pa ga je kmalu prijavil še drugi delodajalec, kar s ponarejenim podpisom. "Ko je temu podjetju grozil stečaj, pa so delavca preprosto odjavili za 20 mesecev in šest dni nazaj."

"Mi smo se nato obrnili na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer so potrebovali kar devet mesecev, da so zadevo raziskali," je še dejal Zrnić. Po njihovem posredovanju je sicer pridobil svoje pravice, a razširjenost pojava ostaja pereča težava. "Tudi tu lahko na žalost govorimo o nekem poslovnem modelu."

Dovolj bi bila že sprememba programske opreme
"Sistem pogoltne vse," je opozoril Zrnič ob primeru ponarejenih pogodb, s katerimi nepošteni delodajalci odjavljajo delavce iz sistema zavarovanj. "Na zavodu za zdravstveno zavarovanje se ob tem sklicujejo, da oni samo evidentirajo spremembe, a to je slab izgovor za nekoga, ki izgubi pravico do zdravstvenega zavarovanja, z njim pa tudi člani njegove družine."

V svetovalnici obenem dodajajo, da so se pogoji za nepoštene delodajalce letos sicer zaostrili, saj odjave potekajo po elektronskih obrazcih. "Tako je zdaj ta dokumentacija lažje izsledljiva, kar je za delavce, ki ta dokazila potrebujejo v sodnih postopkih, dobro," je še dejal Zrnić, ki je prepričan, da bi odjavo delavcev za nazaj lahko preprečili že s preprosto spremembo programske opreme, ki tega ne bi več omogočala.

Na drugi strani pa obstajajo tudi primeri, ko delodajalec delavca, ki zaradi neizplačanih plač poda odpoved od delovnega razmerja, sploh ne odjavi od zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. "Ključna težava je v tem, da si mora tak delavec odjavo urediti sam, kar traja tudi do tri mesece, medtem ko delodajalec to lahko uredi v treh minutah," je dejal Lukić.