Čeprav so železničarji takrat jasno povedali, da vlakov, ki bi vozili udeležence mitinga iz Srbije v Ljubljano, ne bodo upravljali in spustili na slovensko območje, se danes nanje nihče ne spomni. Njihovi predstavniki niso dobili niti vabila na slovesnost v Cankarjevem domu, kjer bo glavni govornik predsednik države Danilo Türk.

"Ogorčeni smo, ker je v četrtek državni svet kot državni organ sklical posvet o akciji Sever, danes bo državna proslava. A v tem nekaj manjka. Takrantni časi so bili zelo turbolentni. Decembra 1988 smo imeli železničarji stavko, v kateri smo zahtevali demokracijo in to, da nam dovolijo, da ustanovimo sindikat. Takoj po naši organizaciji so k nam prišli bosanki, hrvaški in srbski kolegi, da naj jim pomagamo ustanoviti strojevodske sindikate. S tem smo pričeli z valom demokracije," je dogajanje v tistem času pojasnil Slavko Kmetič, takratni predsednik novoustanovljenega sindikata strojevodij v Sloveniji.

Sindikat se je za akcijo odločil na lastno pest
"Na drugi strani so se dogajali mitingi resnice, Miloševićeva borba za oblast. S stavko smo si mi železničarji pridobili status sogovornika v pogajanjih s slovensko vlado in vedeli smo, če bo zmagala srbska, Miloševićeva linija, bi se demokratizacija ustavila. Ko smo izvedeli, da se pripravlja v Ljubljani miting resnice, je bilo članstvo sindikata zelo ogrčeno, zato smo sklenili, da mitingaških vlakov ne bomo vozili," je nadaljeval.

Po njegovih besedah je sindikat strojevodij takrat šel v te aktivnosti, ker so se počutili ogroženi kot Slovenci. Svoj sklep, da ne bodo vozili predvidenih 17 izrednih in 20 rednih vlakov iz Srbije v Slovenijo, so sporočili tudi na tiskovni konferenci več kot 30 novinarjem z vse države. Novinarji drugih republik so po Kmetičevih besedah namigovali, da so zagotovo dogovorjeni s slovensko politiko in policijo, a so jim zatrdili, da je to njihova lastna odločitev.

Država mora vsem priznati njihovo vlogo
"Nismo vedeli, kaj se bo dogajalo, ali bodo med nami tudi taki, ki bodo hoteli vlake voziti, a smo kljub temu bili pripravljeni zastaviti svojo glavo. Šele po tem, ko smo povedali, da vlakov ne bomo vozili, je izvršni svet uradno prepovedal miting," se spominja takratni predsednik sindikata.

Prav zato pravijo, da jim ni vseeno, ko se ob 20. obletnici država, ki je predstavnik vseh Slovencev, niti z besedico ne spomni tega dogodka. Država mora dogodke celovito obravnavati in vsem vpletenim priznati njihovo vlogo, so prepričani. Čeprav so jih ob proslavah in spominskih sejah Združenja Sever pozabljali že ves ta čas, jih zdaj boli predvsem to, da jih je spregledala tudi država.

Türk omenil le policiste
Pred obletnico je sicer svoje misli zapisal predsednik države Türk, ki je kot zaslužne za preprečitev politične manifestacije jugoslovanskih centralističnih sil v Ljubljani in ustvarjanja izrednih razmer omenil le takratne člane milice. Po njegovih besedah je slovenska milica državljanom vlila samozavest in zaupanje v sposobnost slovenskih oblasti "Nedvoumno je treba poudariti, da je bila akcija Sever odlično načrtovana, organizirana in vodena. Zaradi vseh teh zaslug in žrtev v osamosvojitveni vojni danes živimo v sodobni, demokratični, pravni in evropski državi," je še zapisal predsednik.

Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič pa je zatrdil, da je ideja poslednjega velikega mitinga na tleh nekdanje Jugoslavije propadla zaradi enotnosti politične elite, ljudstva in zaradi izredne profesionalnosti takratne milice.