"Katero koli hudodelstvo je nesprejemljivo in trpljenje vsake žrtve nedopustno. To mora biti vodilo tako pri delovanju sodišča kot pri podpori držav njegovim dejavnostim, da bodo lahko enako obravnavane vse situacije, vključno s Palestino in Ukrajino," je v splošni razpravi sporočil dejal Štucin.

Državni sekretar je poudaril tudi pomen sodelovanja s sodiščem in med državami pogodbenicami, drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Pri tem je kot pomembno poudaril ljubljansko-haaško konvencijo, sprejeto maja letos v Ljubljani, ki bo okrepila pravni okvir za mednarodno pravosodno sodelovanje pri preiskovanju in pregonu mednarodnih kaznivih dejanj.

Potrdil je zavezo k zaščiti pravic žrtev in pomoči žrtvam hudodelstev, zaradi česar Slovenija med drugim prispeva v sklad ICC-ja za žrtve. Opozoril je na pomen zagotavljanja zadostnih sredstev za sodišče, ki bodo omogočala izpolnjevanje mandata sodišča in pričakovanj pogodbenic ter mednarodne skupnosti, so sporočili z ministrstva.

Slovenija je bila v okviru zasedanja izvoljena za članico urada skupščine za mandat 2024–2026. Predtem je bila članica že dvakrat, in sicer med letoma 2015 in 2017 ter med letoma 2018 in 2020.

Skupščina držav pogodbenic je v zadnjih dneh izvedla tudi volitve šestih novih sodnikov ICC-ja, med katerimi je tudi Beti Hohler, ki bo s tem postala prva sodnica mednarodnega sodišča iz Slovenije.

Ob robu zasedanja se je Štucin na pogovorih med drugim srečal s predsednico skupščine Silvio Fernandez de Gurmendi, predsednikom Mednarodnega kazenskega sodišča Piotrom Hofmanskim in tožilcem Karimom Khanom.