Ob tem je ocenila, da se trenutna vlada v Podgorici zelo dobro zaveda geostrateške nujnosti širitve Unije.

Po besedah ministrice Slovenija v Črni gori vidi veliko potenciala, saj gre za državo, ki lahko na evropski poti izjemno hitro napreduje. Izrazila je zadovoljstvo nad pripravljenostjo vlade v Podgorici, da na tej poti do konca leta zapre deset odprtih poglavij. Črna gora se zelo dobro zaveda geostrateške nujnosti širitve EU-ja, zlasti v času, ko Bruselj na široko odpira vrata širitvi, je poudarila in črnogorsko vlado pozvala k pospešitvi sprejemanja reform za ta namen.

Ivanoviću je ob tem zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije na tej poti, med drugim v okviru razvojnega sodelovanja. Nov program takšnega sodelovanja do leta 2026 bo po njenih besedah Ljubljana predstavila v kratkem. "S tem bomo nudili nadaljnjo pomoč pri usklajevanju zakonodaje Črne gore s pravnim redom EU-ja," je pojasnila in poudarila, da gre pri tem tudi za znatno finančno pomoč Slovenije.

Minister ji je zagotovil, da je polnopravno članstvo Črne gore v EU strateški cilj in prioriteta vlade, katere član je, ter da jo podpira tudi okoli 80 odstotkov državljanov Črne gore. "Ta izrazito visok odstotek je hkrati veter v hrbet in dodatna motivacija," je dejal. Poudaril je odločnost vlade v Podgorici, da svoj del dela opravi v zglednem roku in ocenil, da to prepoznavajo tudi v Bruslju, na kar mu je Fajon pritrdila.

"Pridružitev uniji je edina gotova pot za stabilnost, blaginjo in nadaljnji razvoj regije," je še dejal Ivanović ter izrazil hvaležnost nad dejstvom, da so ambicije v duhu tega v Sloveniji vedno naletele na razumevanje in podporo. Izrazil je tudi upanje, da bo napredek Črne gore na poti v EU pozitiven signal drugim državam na Zahodnem Balkanu.

Črna gora se o vstopu v EU pogaja že od junija 2012 in je med vsemi državami Zahodnega Balkana prišla najdlje, vendar so pogajanja v zadnjem obdobju zastala. Doslej je odprla vseh 33 pogajalskih poglavij, od katerih je tri začasno zaprla. Članica zveze Nato je medtem od junija 2017.

Po besedah Ivanovića ima Slovenija posebno mesto na politični poti Črne gore, saj je po eni strani leta 2006 kot prva odprla diplomatsko predstavništvo v državi, po drugi pa je vse do danes ostala promotorka njene evropske prihodnosti.

Fajon je ministru zagotovila, da bo Slovenija Črni gori z izkušnjami pomagala tudi pri njeni kandidaturi za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN-a v letih 2026 in 2027. Z gostom sta spregovorila še o skupnem regionalnem kibernetskem centru v regiji, ki se bo v kratkem odprl v Črni gori, pri katerem sodeluje tudi Francija.

Ministra sta danes sprejeli tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Nataša Pirc Musar je na družbenem omrežju X sporočila, da sta večji del pogovora namenila razmeram na Zahodnem Balkanu in soglašala, da je širitev Evropske unije na države regije pomemben dejavnik stabilnosti na tem območju.

O približevanju EU-ju je minister govoril tudi s predsednico DZ-ja, pri čemer se je Ivanović v zvezi s pogajanji za članstvo v Evropski uniji zahvalil Sloveniji za podporo Črni gori na njeni poti v družino evropskih držav, so sporočili z DZ-ja.