Predsednik zdravniškega sindikata Fides Damjan Polh je sicer v izjavi po torkovih pogajanjih z vlado povedal, da razumejo "finančno nevtralnost za leto 2024", vendar pa bi morale biti zaveze, ki bi jih določili z dogovorom, izvršljive s 1. januarjem 2025. Ob tem je spomnil, da naj bi vlada na centralnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja predlagala večletno obdobje uveljavitve plačne reforme in odpravljanja plačnih nesorazmerij.

Sorodna novica Golob: Fides sprejema možnost višjih plač s 1. januarjem 2025

V Fidesu so v petek pojasnili, da trdno stojijo za stališčem, da je cilj mediacije najti skupni jezik glede razumevanja vsebin podpisanih sporazumov. Te vsebine so po njihovem mnenju tiste, ki bodo determinirale prihodnost slovenskega javnega zdravstvenega sistema. "Ko bomo vsi zasledovali vsebinsko iste in v podpisanih sporazumih dogovorjene vsebine, lahko v kontekstu vseh vsebin sporazuma stečejo tudi pogajanja o dinamiki finančnih posledic," so poudarili.

Prejudiciranje ene ali druge strani in pogojevanje niso dobra popotnica za začetek mediacije, so opozorili. "V to moramo vstopiti z iskrenimi nameni in mislijo na rešitev prihodnosti slovenskega zdravstva in se maksimalno potruditi, da naredimo javno zdravstvo konkurenčno v pogojih in plačilu. Zamaknjene časovnice že kažejo nepopravljive posledice v javnem zdravstvenem sistemu, ki s prehodom na evropski delovni čas kaže izjemno krhkost kadrovsko nedohranjenega javnega zdravstva," so še sporočili iz zdravniškega sindikata Fides.

Predsednik vlade Robert Golob je v četrtek v pogovoru za Odmeve TV Slovenija ponovil, da je reševanje zahtev stavkajočih poklicnih skupin možno le v okviru pogajanj s celotnim javnim sektorjem. Dejal je, da tudi zdravniški sindikat Fides sprejema možnost, da se višje plače uveljavijo s 1. januarjem 2025.

Fides, ki je v ponedeljek vstopil v deveti teden stavke, zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.

Vlada je v četrtek sprejela izhodišča, ki bodo podlaga za pogajanja z zdravniškim sindikatom Fides za dosego sporazuma o poteku mediacije. Z namenom usklajevanja poteka mediacije se bosta vladna stran in Fides po napovedih sestala v ponedeljek popoldne.

Sorodna novica Varuh človekovih pravic od vlade pričakuje zaščito pacientov

Zdravniki onkološkega inštituta zahtevajo takojšnje reševanje razmer

Na vlado so javno pismo naslovili tudi zdravniki in zdravnice Onkološkega inštituta Ljubljana, v katerem opozarjajo na resne posledice neučinkovitega reševanja razmer v zdravstvu. Zahtevajo takojšnje reševanje razmer v zdravstvu, ne samo zaradi obstoječih bolnikov, ampak tudi zaradi vseh, ki bodo zdravstveno obravnavo potrebovali v prihodnje.

Pod pismo se je podpisalo 117 zdravnikov specialistov, zaposlenih na onkološkem inštitutu, je medijem sporočil onkolog Tomaž Jurca. V ustanovi je sicer zaposlenih 186 zdravnikov specialistov. To pomeni, da sta se pod pismo podpisali skoraj dve tretjini tamkajšnjih zdravnikov specialistov.

Poleg kratkoročnih ukrepov zahtevajo tudi takojšen sprejem dolgoročnih strateških potez, namenjenih reševanju izzivov, ki so pred zdravstvom že v bližnji prihodnosti.

Večina zdravnikov na onkologiji umaknila soglasja za čezmerno nadurno delo

Večina zdravnikov, tako članov kot nečlanov Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, v sektorjih operativnih strok, internistične onkologije in radioterapije, je s 1. marcem umaknila soglasja za čezmerno nadurno delo. Od 1. marca tako zdravniki opravijo 40 ur rednega dela in osem ur nadurnega dela na teden, kar pomeni, da še vedno delajo več kot večina preostalih zaposlenih v javnem sektorju, so opozorili.

"Vendar nas je premalo, da bi z delom po veljavni slovenski zakonodaji, evropski direktivi in ugotovitvi ustavnega sodišča opravili vse potrebno delo. To je skrajni dokaz neurejenosti v slovenskem zdravstvu, ki ga vlada pozna, a ga ne želi priznati," so poudarili.

Umik soglasij za čezmerno nadurno delo je zahteval pripravo novih urnikov in razporedov dela, kar je imelo takojšnje neposredne posledice. Obseg rutinskega dela se je do danes že opazno zmanjšal, pravijo. Za zdaj je zamik v obravnavah onkoloških bolnikov še znotraj strokovno sprejemljivih okvirov. Z nadaljevanjem stavke in obstoječih razmer pa tega ne bo več mogoče zagotavljati, so opozorili.

Okrnjeno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo

"V mnogo večjem obsegu kot klinično delo je že danes okrnjeno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo, ki so ga kot terciarna ustanova prav tako dolžni opravljati. Dolgoročno opuščanje teh zadolžitev bo brez dvoma privedlo do katastrofalnih posledic za razvoj onkologije v Sloveniji," so zapisali. Ker prav v terciarnih ustanovah potekajo najzahtevnejše diagnostične in terapevtske obravnave bolnikov, morajo biti pogoji dela tu dovolj privlačni za najboljše in najbolj zagnane mlade zdravnike, so poudarili.

Za zagotavljanje primernih pogojev dela pa je po njihovih navedbah odgovorna izključno politika, v prvi vrsti ministrstvo za zdravje in vlada.