V prvih nekaj urah se je pod predlog zakona podpisalo več kot 1000 državljank in državljanov, pravi prvi podpisani pod zakon za dvig pokojnin Pavle Rupar, ki si želi, da bi na protestnem shodu 3. maja sporočil bistveno višjo številko, kot je zahtevanih 5000 podpisov.

"Ne gre za prestiž, gre pa za izraz volje. Tak odziv pomeni, da so upokojenci in upokojenke pravzaprav res v nelagodnem položaju. To ni zdaj zahteva, ni neko kontriranje nekomu, ampak je izraz potrebe ljudi, ki res upajo, da se bomo kaj zmenili," pravi Rupar.

Proteste bodo nadaljevali do izpolnitve zahtev. "Na ta način se bomo borili naprej, da se ta zakon, ki smo ga vložili, tudi do neke mere uresniči. Naše zahteve pa so dvajsetodstotni dvig manjših pokojnin, nato tistih od tisoč do tisoč petsto evrov za deset odstotkov, največjih za pet odstotkov, kar pa bo pravzaprav že z rednim usklajevanjem doseženo," je pojasnil Rupar.

Njihova želja pa je, da se najnižje pokojnine zvišajo na 750 evrov.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije, ki jo vodi Janez Sušnik, predlogu omenjenega zakona niso naklonjeni. Zakonska novela je nedodelana in vodi v uravnilovko. Zato si bodo zaradi vse večje draginje še naprej prizadevali za uresničitev že znanih predlogov, med drugim za izredno uskladitev pokojnin za tri odstotke in pol, pravi Sušnik.

"Moram dodati, da so majčkeno bolj dovzetni, da se vdovske pokojnine popravijo s petnajst na petindvajset odstotkov in da se tudi draginjski dodatek da tistim, ki so res pomoči potrebni," je pojasnil Sušnik.

Uresničitev zahtev upokojencev je odvisna tudi od tega, koliko bo proračunskega denarja. Predlogi inštituta 1. oktober bi javne finance olajšali za več kot 600 milijonov, Zdusovi pa za približno 230 milijonov evrov na leto.