Greco opozarja, da ostaja neizpolnjeno priporočilo, naj se za poslance in državne svetnike imenuje poseben svetovalec, ki bi jih usmerjal in jim svetoval o zakonskih dolžnostih s področja etike. Foto: BoBo
Greco opozarja, da ostaja neizpolnjeno priporočilo, naj se za poslance in državne svetnike imenuje poseben svetovalec, ki bi jih usmerjal in jim svetoval o zakonskih dolžnostih s področja etike. Foto: BoBo
Goran Klemenčič
Klemenčič napoveduje izvzetje imenovanja vrhovnih sodnikov iz DZ-ja. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Vid Doria
Vid Doria ne deli zadovoljstva vlade. Foto: BoBo

Skupina za boj proti korupciji Greco je organ Sveta Evrope, katerega namen je izboljšanje sposobnosti držav članic za boj proti korupciji, in sicer z ocenjevanjem položaja držav članic glede na protikorupcijske standarde. Skupina združuje 48 evropskih držav in ZDA.

Greco v poročilu, ki se nanaša na obdobje od oktobra 2015 in temelji na podatkih, ki jih je organizaciji posredovala slovenska vlada, ugotavlja, da stanje pri preprečevanju korupcije ni več v celoti nezadovoljivo.

Greco je ugotovil znaten napredek pri izvajanju priporočil, saj je uresničenih že 12 od njegovih 19 priporočil. Delno je bilo uresničenih še pet priporočil, medtem ko dve ostajata neuresničeni. Med neizvedenimi ukrepi poudarja, da Slovenija še ni proučila možnosti sprememb pri imenovanju sodnikov vrhovnega sodišča.

Stanje v DZ-ju podobno kot lani
Na področju preprečevanja korupcije v DZ-ju je stanje povečini podobno kot lani, ugotavlja Greco, ki opozarja, da ostaja neizpolnjeno priporočilo, naj se za poslance in državne svetnike imenuje poseben svetovalec, ki bi jih usmerjal in jim svetoval o zakonskih dolžnostih s področja etike.

Greco tudi opozarja, da je vzpostavitev etičnega kodeksa še vedno v povojih. V DS-ju je bila ustanovljena delovna skupina, toda pisanje kodeksa se še ni začelo. Dejavnosti na tem področju pogreša tudi med poslanci DZ-ja. Prav tako Greco obžaluje, da še ni bila ocenjena učinkovitost izvajanja pravil o stikih poslancev DZ-ja in državnih svetnikov z lobisti.

Pozitivne spremembe v pravosodju
Na področju preprečevanja korupcije med sodniki in tožilci Greco ugotavlja več pozitivnih sprememb. Delati je začela komisija za etiko in integriteto. Prav tako Greco pozdravlja sprejetje usmeritev za sodnike in tožilce s področja nasprotja interesov.

V zvezi s prehajanjem sodnikov v zasebni sektor so slovenske oblasti Greco obvestile, da se je v zadnjih desetih letih le 16 nekdanjih sodnikov registriralo za odvetnike. Ne gre torej za veliko število, še zanje pa veljajo varovalke proti nasprotju interesov.

Greco je zadovoljen tudi z vzpostavitvijo pravilnika o odkrivanju in obvladovanju korupcijskih tveganj ter z usposabljanjem sodnikov in tožilcev s področja etike in integritete. Sredstva za delovanje Komisije za preprečevanje korupcije se niso zmanjšala, a tudi ne posebej povečala, ugotavlja v poročilu.

Na drugi strani je Greco kritičen, ker Slovenija še ni proučila možnosti revizije postopka imenovanja sodnikov vrhovnega sodišča, da bi se zmanjšala možnost političnega vpliva. Prav tako še ni bil vzpostavljen kodeks poklicne etike s pojasnili. Kljub ukrepom za krepitev prepoznavnosti urada generalnega državnega tožilstva še ni bila vzpostavljena strategija komuniciranja z javnostjo.

Vlada zadovoljna, TI Slovenia precej manj
Ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča veselijo izsledki poročila Greca. Dotaknil pa se je priporočila, da Slovenija še ni preučila možnosti sprememb pri imenovanju sodnikov vrhovnega sodišča. Spomnil je, da bodo v nekaj mesecih pripravili predlog novele zakona o sodiščih, ki bo volitve vrhovnih sodnikov in predsednika vrhovnega sodišča izvzel iz DZ-ja. Spremembo imajo sicer že pripravljeno.

Tudi premier Miro Cerar je znaten napredek Slovenije na področju boja proti korupciji na družbenem omrežju Twitter ocenil kot dobro novico ter dodal ključnik "gremonaprej".

Manj zadovoljni so ob objavi poročila v organizaciji Transparency International (TI) Slovenia. Sicer so pozdravili napredek, a so obenem v sporočilu za javnost poudarili, da izpolnitev nekaterih priporočil pomeni le temelje za boj proti korupciji. "Poročila ne smemo in ne moremo razumeti kot znak, da je Slovenija naredila znaten napredek v boju proti korupciji. Priporočila predstavljajo zgolj minimalen standard na nekaj ozkih področjih, zdaj pa je treba tudi v praksi pokazati večji napredek," je poudaril generalni sekretar TI-ja Slovenia Vid Doria in dodal, da več kot tretjina priporočil še čaka na izpolnitev.