Poslanci DZ-ja so po koncu mandata sprejeli zakon, ki omogoča oblinejše zalaganje političnih strank z davkoplačevalskim denarjem. Foto: Državni zbor
Poslanci DZ-ja so po koncu mandata sprejeli zakon, ki omogoča oblinejše zalaganje političnih strank z davkoplačevalskim denarjem. Foto: Državni zbor

Poslanci DZ-ja so prejšnji teden, potem ko je predsednik republike Borut Pahor uradno razpustil parlament, sprejeli precej sporno novelo zakona o političnih strankah (zadnja novela omenjenega zakona je bila sicer sprejeta pred malce več kot pol leta, decembra 2013).

Po mnenju protikorupcijske komisije novi zakon o političnih strankah krši ustavno izhodišče enakosti položaja poslancev, ne sledi načelu transparentnosti financiranja političnih strank in tudi ne namenu omejevanja višine posamične finančne podpore v gotovini politični stranki.

Obenem pa še vedno ohranja prenos proračunskih sredstev na interesne skupine oz. na politične stranke in omogoča porabo davkoplačevalskega denarja za parcialne, strankarske interese.

"Sprejeta novela poslancem prinese neizpodbitno več koristi kot prejšnja. Pri tem je nedvomna ugotovitev, da gre pri takem ravnanju poslancev za pomanjkanje oziroma kršitev integritete," pravijo na KPK-ju.

Pri tem opozarjajo, da je zakonodajno telo, kot predstavnik vsega ljudstva, tisto, ki mora poskrbeti, da zakoni, ki so sprejeti, udejanjajo javni interes, kar pa v primeru omenjene zakonske novele ne drži.

Po mnenju KPK-ja so zakonske spremembe pisane na kožo političnim strankam, obenem pa so jo prav člani političnih strank sprejeli. Novela namreč tudi znižuje kazni in zvišuje gotovinski znesek nakazil, pri čemer ne sledi namenu omejitve finančne podpore političnim strankam za posamične donacije.

"Prav zato bi moralo biti delovanje poslancev pri tej noveli že samo po sebi usmerjeno v maksimalno transparentnost in integritetno ravnanje, saj se pri glasovanju o ureditvi financiranja političnih strank dejansko znajdejo najmanj v videzu nasprotja interesov," še dodajo na KPK-ju.

Po njihovem mnenju novela zakona tudi ni skladna z nameni zakona o političnih strankah in priporočili Sveta Evrope – Skupine držav proti korupciji (GRECO).

Novelo zakona so z 49 glasovi za in 19 proti sprejeli poslanci tako nekdanjih koalicijskih kot opozicijskih strank, vseeno pa so mu bili bolj naklonjeni poslanci desne sredine.