Informacijska pooblaščenka predlagani noveli zakona nasprotuje. Foto: MMC RTV SLO/Andrej Trček
Informacijska pooblaščenka predlagani noveli zakona nasprotuje. Foto: MMC RTV SLO/Andrej Trček

Z novelo zakona o medijih želi ministrstvo za kulturo zmanjšati pojav sovražnega govora, še zlasti v spletnih medijih, in odgovornost za vsebino komentarjev, ki jih pod prispevke pišejo bralci, prenesti na odgovornega urednika medija. Novela med drugim določa, da bo moral odgovorni urednik oblikovati pravila za izbiro in vključitev komentarjev, jih javno objaviti v mediju, hkrati pa bo moral vsak komentar, ki ne bo skladen s temi pravili, čim prej umakniti. V nasprotnem primeru je zanj predvidena globa od 500 do 5.000 evrov.

Vsiljena cenzura
Informacijska pooblaščenka omenjeni ureditvi nasprotuje, saj je, kot je zapisala, ni mogoče razlagati drugače, kot da bodo morali mediji pred objavo preveriti in odobriti prav vse komentarje. Ob tem obstaja bojazen, da bodo mediji komentarje zavračali zaradi strahu pred globami. Po mnenju Prelesnikove gre za vsiljeno cenzuro in resno nevarnost za svobodo tiska in izražanja.

V sporočilu za javnost je še opozorila, da predlagane določbe niso skladne z zakonodajo Evropske unije. Ta državam članicam izrecno prepoveduje, da bi ponudnikom storitev gostovanja vsebin predpisala tovrstno splošno obveznost nadzora nad zakonitostjo uporabniških vsebin.

Rešitve je treba iskati drugje
Prelesnikova sicer pozdravlja namero kulturnega ministrstva v boju proti sovražnemu govoru na spletu, vendar opozarja, da so za to na voljo primernejša sredstva. Predlagane rešitve kulturnega ministrstva tako dušijo svobodo tiska in izražanja, kar je značilnost držav z močno državnim nadzorom tiska, z izrazitim učinkom zastraševanja pri svobodnem uveljavljanju človekovih pravic.

Ne gre prezreti, da ima prav komunikacija prek spletnih medijev in platform v sodobni informacijski družbi vedno večjo vlogo, zato je rešitve treba iskati drugje, je sklenila informacijska pooblaščenka.