Četrta sprememba odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020–2022 je potrebna, ker so se izjemne okoliščine, povezane z epidemijo, od jeseni bistveno okrepile, kar ima vpliv na vse javne blagajne. Spremenila se je tudi makroekonomska napoved, zato učinkov ukrepov na javne finance v času priprave sprememb proračuna države za leto 2021 ni bilo mogoče načrtovati, je v obravnavi predloga odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020–2022 dejal finančni minister Andrej Šircelj.

Ker je potrebno nadaljnje ukrepanje zaradi epidemije, vlada predlaga zvišanje meje dovoljenih izdatkov. Po predlogu se bo letos zgornja meja izdatkov javnih financ povečala na 25,3 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 8,6 odstotka BDP-ja.

Finančni minister Andrej Šircelj pred poslanci v DZ-ju. Foto: DZ/Matija Sušnik
Finančni minister Andrej Šircelj pred poslanci v DZ-ju. Foto: DZ/Matija Sušnik

"S tem se bo omogočilo nadaljnje nemoteno financiranje vseh ukrepov, določenih v interventnih zakonih," pravi Šircelj. V prihodnjih letih – kot določa predlog odloka za obdobje 2022–2024 – naj bi se odhodki državnega proračuna postopoma zniževali in se leta 2024 spustili pod 13 milijard evrov. Temu naj bi sledil tudi javnofinančni primanjkljaj, in sicer naj bi se do leta 2024 znižal na 2,8 odstotka BDP-ja.

V prihodnjih letih je predvideno postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, in sicer naj bi ta v letu 2022 znašal 5,7 odstotka BDP-ja pri zgornji meji porabe 25,050 milijarde evrov, v letu 2023 3,8 odstotka BDP-ja pri zgornji meji porabe 25,045 milijarde evrov in v letu 2024 2,8 odstotka pri zgornji meji porabe 25,430 milijarde evrov.

Postopoma naj bi upadal tudi proračunski primanjkljaj: v letu 2022 naj bi znašal 4,9 odstotka BDP-ja in zgornja meja porabe 13,30 milijarde evrov, v letu 2023 3,6 odstotka BDP-ja in zgornja meja porabe 13,06 milijarde evrov ter v letu 2024 2,5 odstotka BDP-ja in zgornja meja porabe 12,75 milijarde evrov.

Odlok za prihodnja leta je pripravljen v času velike negotovosti, je dejal minister, se pa ta negotovost zmanjšuje glede na precepljenost in "tukaj smo na dobri poti, da bomo v teh letih, predvsem v letih 2023 in 2024, živeli in seveda tudi gospodarili v popolnoma normalnih okoliščinah". Minister pričakuje, da bo Evropska komisija podaljšala izjemne okoliščine in s tem odstopanje od veljavnih pravil in s tem tudi omogočila, da v letu 2022 ne bodo sledili strogemu fiskalnemu pravilu.

Prihodnja leta visoki proračunski primanjkljaji

Običajno pravimo, da morajo biti covidni ukrepi enkratni, ampak ustrezno ciljani in učinkoviti. Tokrat ugotavljamo, da je med covidukrepi tudi marsikaj, kar tej definiciji ne ustreza, predvsem enkratnosti, zato opozarjamo, naj vlada oz. predlagatelji in nosilci te fiskalne politike med covidne ukrepe ne vključujejo ukrepov, ki bi slabšali strukturni položaj javnih financ, in ukrepov, ki niso enkratni. Vendar ugotavljamo, da je za letos že za približno 330 milijonov takšnih ukrepov, nekaj je pa še napovedanih.

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun v Odmevih o proračunskem primanjkljaju in njegovi povezavi s covidkrizo

Koalicija: Vlada je ravnala pravilno in učinkovito

V koaliciji ter v DeSUS-u in SNS-u so že med razpravo napovedali podporo odloku, v SD-ju, LMŠ-ju in SAB-u pa so mu nasprotovali, skupina nepovezanih poslancev je napovedala, da ne bo glasovala. Koalicija je poudarjala, da so višji izdatki nujni za podporo gospodarstvu in ljudem v času epidemije ter da je vlada pri tem ravnala pravilno in učinkovito. V opoziciji so na drugi strani opozarjali na visoko rast zadolženosti in na izdatke, ki niso neposredno povezani s posledicami epidemije, poudarili so tudi, da niso jasni finančni učinki napovedanih davčnih sprememb.

Glavni razlogi za zvišanje izdatkov so povezani z odpravljanjem posledic epidemije, vlada je pri tem izbrala ustrezno pot, vsi napori so usmerjeni v zaustavitev širjenja virusa ter pomoč gospodarstvu in vsem zaposlenim, veliko denarja je bilo namenjenega tudi zdravstvu, je tako v razpravi dejal Marko Pogačnik (SDS). Ker "sovražnika" še nismo premagali, je potrebna nadaljnja pomoč, je med drugim utemeljil podporo odlokoma. Jožef Horvat (NSi) je dejal, da so bili ukrepi nujni, da so bili učinkoviti, in izrazil mnenje, da je treba fiskalno podporo ohraniti, dokler gospodarsko okrevanje ne bo dovolj trdno. Ocenil je, da bo javni dolg obvladljiv, če bo učinkovito porabljen.

V SMC-ju se po besedah Monike Gregorčič zavedajo, da bo fiskalna politika tudi v prihodnjih letih usmerjena v reševanje posledic trenutne krize, pri čemer pa iz izkušenj vedo, da je le z ekspanzivno fiskalno politiko mogoče gospodarstvu zagotoviti ugodne in stabilne finančne razmere za normalno rast. Je pa treba narediti vse, je dodala, da se bo primanjkljaj sektorja država po vrhu, ki ga bo predvidoma dosegel letos, v prihodnjih letih začel postopoma zniževati.

Robert Polnar je v imenu DeSUS-a dejal, da nihče ne ve, kakšna je optimalna razmejitev med ekspanzivno in restriktivno fiskalno politiko. "Poglavitni cilj v spopadanju z epidemijo bi moralo biti popolno okrevanje, zato ker je epidemija minljiv pojav, na katerega posledice lahko vplivamo, da bi bila končna škoda čim manjša, potem pa je treba obnoviti življenje, ki ... med epidemijo ni bilo uničeno, jasno pa je, da bo po obnovi lahko tudi boljše, tako kot bi lahko bilo boljše tudi že pred njo," je povedal. Jani Ivanuša (SNS) pa je dodal, da je v evropskih državah popolnoma običajno, da se ob takšnih izjemnih okoliščinah poseže v državni proračun in poskuša preprečiti gospodarska škoda, pri nas pa da opozicija "spet vse diskreditira", če bi bila sama na oblasti, pa bi uporabila enake mehanizme v državnem proračunu. Sprejetje odlokov je nujno, ker se mora gospodarstvo v teh negotovih makroekonomskih razmerah nujno okrepiti, je poudaril.

"S takšnim zneskom, kot ga imate v odloku, bo pokojnine treba zniževati, samo rast števila upokojencev zahteva večji znesek, kot je to," je med razpravo dejala Alenka Bratušek. Foto: DZ/Matija Sušnik

Bratušek: Pokojnine bo treba zniževati

Alenka Bratušek (SAB) pa je ocenila, da so "številke, ki so zapisane na papirju, zapisane samo zato, da boste lahko še naprej porabljali davkoplačevalski denar brez nadzora". Poudarila je, da se bodo glede na dokumente za leto 2022 sredstva v pokojninski blagajni znižala za 230 milijonov evrov. "S takšnim zneskom, kot ga imate v odloku, bo pokojnine treba zniževati, samo rast števila upokojencev zahteva večji znesek, kot je to," je dejala.

Finančni minister in v koaliciji so se na to ostro odzvali. Šircelj je zatrdil, da se predvideni izdatki za pokojnine povečujejo; letos za 5,9 odstotka, v naslednjih letih pa za dva do tri odstotke. Stopnje rasti pokojnin so usklajene z bilanco zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je dejal.

Glede javnega dolga je trenutno tako: razmere na finančnih trgih so ugodne, monetarna politika ekspanzivna, zato obstaja videz zelo lahkega in udobnega zadolževanja. Vedeti pa moramo, da takšna monetarna politika ne bo večna, da lahko že čez nekaj let (tri, štiri ali pa sedem) vendarle pričakujemo zaostritev monetarne politike. To pa tudi pomeni, da bo breme financiranja javnega dolga precej višje.

Davorin Kračun v Odmevih o javnem dolgu

Opozicija opozarja na manko ocene posledic napovedanih davčnih sprememb in uvedbo socialne kapice

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so se strinjali, da ukrepi za podporo gospodarski dejavnosti kljub postopnemu okrevanju ne smejo biti prehitro umaknjeni, je dejal Jurij Lep. A je dodal, da je zanje sporen odlok za obdobje 2022–2024, ki da se "niti malo ne" drži duha omejitev, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju javnih financ. Pri tem je opozoril, da v dokumentih ni ocene posledic, ki jih bodo za stabilnost javnih financ imele napovedane davčne spremembe in uvedba socialne kapice.

V LMŠ-ju so prav tako izpostavili manko predvidenih učinkov omenjenih sprememb. To ni racionalna finančna politika, je ocenil Igor Peček (LMŠ), ampak finančna politika, "ki ne bo osiromašila le državnega proračuna, temveč tudi pokojninsko in zdravstveno blagajno, zaradi dohodninskih sprememb pa bo manj tudi v občinski blagajni".

V SD-ju podpirajo državno trošenje in zadolževanje za pomoč ljudem in gospodarstvu pri odzivu na virusno pandemijo, je dejal Jani Prednik (SD), a dodal, da so težava "že izvedeni in načrtovani ukrepi, ki z epidemijo niso povezani, a kljub temu dodatno in po nepotrebnem slabšajo javnofinančno sliko in sposobnost države za ukrepanje".

Luka Mesec (Levica) je dejal, da se strinjajo s tem, da zaradi epidemije fiskalnih pravil ni treba spoštovati, "ampak eno je, da se denar v takih obdobjih porablja za stvari, ki so res potrebne, za ohranjanje delovnih mest, za podporo prebivalstvu, drugo pa je pač neka slepa zapravljivost". Vladi je očital, da bo "zagonila" ves denar, ki ga lahko, kaj bodo delale naslednje vlade, pa da je ne zanima: "Oni se bodo ukvarjali z vašimi minusi, kupovali orožje, za katero boste vi podpisali pogodbe, in oni se bodo pač morali ukvarjati z neumnostmi, ki jih boste vi v ta sistem inštalirali."

Združevanje regulatorjev končalo parlamentarno pot

Poslanci so nato v nadaljevanju seje razpravljali še o vladnem predlogu o združitvi osmih regulatorjev v dve agenciji. Predlog je predvideval združitev Agencije za energijo, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, Javne agencije RS za varstvo konkurence, Javne agencije RS za varnost prometa, Javne agencije za civilno letalstvo RS in Javne agencije za železniški promet RS v novo Javno agencijo RS za trg in potrošnike. Opravljala bi naloge na področju trga z energijo, elektronskih komunikacij, poštnih storitev, medijev in avdiovizualnih storitev, prometa, zagotavljanja varstva konkurence in varstva potrošnikov. Nanjo bi se tako prenesle tudi nekatere naloge s področja varstva potrošnikov, ki jih zdaj opravlja gospodarsko ministrstvo.

Agencijo za zavarovalni nadzor in Agencijo za trg vrednostnih papirjev pa je želela vlada združiti v novo Javno agencijo RS za finančne trge. Ta bi opravljala naloge na področju zavarovalnega nadzora in trga vrednostnih papirjev.

Zajc: Povezovanje za večjo učinkovitost in povečanje neodvisnosti

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc je med razlogi za povezovanje izpostavil bolj sistematično in celostno obravnavo trga in njegovih udeležencev, pregledno enotno in celovito določanje ciljev načrtovanja razvoja, politik in programov, večjo učinkovitost ter povečanje neodvisnosti. "V predlogu zakona na več mestih krepimo neodvisnost in samostojnost novih agencij, določamo jasno strukturo upravljanja veččlanskega sveta in uprave. Vsak od navedenih organov bo imel jasno določene pristojnosti," je poudaril.

Opozicije vlada s predlogom ni prepričala. "Povsem očitno je, da bo s takšno združitvijo ključnih regulatorjev trga nadzora manj. In navsezadnje je jasno, da si vlada poskuša olajšati politično usmerjanje delovanja teh institucij; lažje je namreč usmerjati dve superagenciji kot osem samostojnih agencij," je bila ostra Nataša Sukič iz Levice.

"V Listi Marjana Šarca smo prepričani, da je poglavitni motiv politično podrejanje pomembnih podsistemov države in omogočanje neposrednega nadzora oziroma vmešavanje v delo po naravi sicer neodvisnih in avtonomnih regulatorjev," se je strinjal Rudi Medved. Poslanka Meira Hot iz SD je poudarila, da mora vsaka od nadzornih agencij že zaradi evropskih predpisov uživati visoko stopnjo neodvisnosti ter imeti zagotovljene finančne in kadrovske kapacitete za izvajanje svojih nalog.

V SAB-u se po besedah Maše Kociper sprašujejo, ali vlada Janeza Janše s pomočjo zvestih poslancev iz DeSUS-a in SNS-a v tem mandatu le uresničuje dolgoletni agendi, ki močno dišita po avtokraciji. Kot prvo je izpostavila demografski sklad, druga pa je združevanje agencij. "In pri njej zaznavamo prav enak modus operandi kot pri demografskem skladu. Menjavo vodstev, pridobitev vpliva in s tem večjega nadzora," je dejala.

DeSUS ni bil naklonjen "kreativni rekonstrukciji pomembnega dela javnega sektorja"

Robert Polnar (DeSUS) je ocenil, da se predlagatelji lotevajo kreativne rekonstrukcije pomembnega dela slovenskega javnega sektorja. Poslanci poslanske skupine DeSUS-a, ki imajo sicer različne poglede na procese, po Polnarjevih besedah izpostavljajo, da morajo biti ti postopki skrbno, načrtno pripravljeni, še posebej, ker se nanašajo neposredno na ljudi. V NSi-ju so predlog podprli. "Zdaj smo v trenutku, ko lahko s pomočjo tehnologije oziroma digitalizacije, pa tudi z vitkejšo upravo naredimo korak naprej k učinkovitejšemu delovanju države," je poudaril Andrej Černigoj (NSi). Tudi v poslanski skupini SMC-ja so bili prepričani, da se z načrtovanim preoblikovanjem agencij ustvarja mnogo sinergij. Kot je dejal Dušan Verbič iz omenjene stranke, verjamejo, da bi agenciji nudili boljši in učinkovitejši servis.

V nadaljevanju razprave so bila mnenja poslancev podobna – koalicija je naštevala prednosti združevanja agencij, del opozicije pa je opozarjal na slabe posledice.

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je izrazil pričakovanje, da bo ministrstvo podalo še nekaj pojasnil. Med drugim upa, da bo na agencijah ostalo strokovno osebje, meni pa, da bo treba oklestiti birokratske sfere. Suzana Lep Šimenko (SDS) je opozicijske poslance pozvala, naj k predlogu, ko bo zakon v drugi obravnavi, podajo dopolnila, "da naredimo ta zakon seveda še boljši, če zdaj ocenjujete, da ni". "En sam amandma boste dobili in to je zbiranje podpisov za referendum," ji je odvrnila Sukičeva.

Krivec: Treba je vedeti, da je tudi veliko lobiranja v ozadju

Na koncu je DZ predlog zakona zavrnil s 46 proti in 42 glasovi za. Vodja poslancev SDS-a Danijel Krivec je po glasovanju za STA dejal, da je bilo pri tem zakonu veliko različnih stališč in "treba je vedeti, da je tudi veliko lobiranja v ozadju". "Pričakovali smo, da bo zelo na tesno, a da bo vseeno zadeva šla čez. Za zdaj ni, s tem pa se sprosti prostor za druge zakonodajne postopke," je pojasnil. V prihodnje se bodo poskušali uskladiti, poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za vse in zakon znova vložiti v postopek, je napovedal. Menijo namreč, da je to dobra rešitev, ki prinaša več dobrih kot slabih strani.

Zatrdil je, da to ne bo vplivalo na odnose v koaliciji oz. z DeSUS-om, saj so v tej stranki povedali, da se bodo pri posameznih glasovanjih opredeljevali po svoje. "Tu so očitno bili lobisti uspešni in so jih prepričali, da zadeva morda ni dobra za upokojence. A bomo poskušali na pravi način doseči, da bodo razumeli dobrobit zakona. Če bo to uspelo, bomo ponovili, sicer se bomo ukvarjali z drugo zakonodajo," je napovedal.

Vodja poslancev SMC-ja Gregor Perič pa obžaluje, da zakon ni dobil zelene luči. Kot je povedal za STA, verjame, da jim bo v prihodnje z dodatnimi pogovori uspelo pojasniti pozitivne učinke krepitve konkurenčnosti, saj s tem zvišujemo kakovost storitev in znižujemo ceno.

Za dodatek za delo s covidnimi bolniki 43 poslancev, proti 44

Sprejet pa ni bil niti predlog poslancev SD-ja, LMŠ-ja, Levice in SAB-a, ki so se zavzeli za spremembe petega protikoronskega zakona v delu, ki določa nagrade za delo z bolniki s covidom-19. V skladu z njim bi se dodatek za neposredno delo s covidnimi bolniki v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih zvišal s 30 na 65 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. Za predlog je glasovalo 43 poslancev, proti pa jih je bilo 44.