Novela zakona o izvršbi in zavarovanju prepoveduje izvršbo na neto minimalno plačo. Foto: BoBo
Novela zakona o izvršbi in zavarovanju prepoveduje izvršbo na neto minimalno plačo. Foto: BoBo
false
Vlada bi sistemsko preiskovala velike državne projekte. Med prvimi bo gotovo projekt Teš 6. Foto: BoBo
false
Zakon bi omogočil tudi preiskavo nastanka t. i. bančne luknje. Foto: BoBo
false
Pravosodni minister Goran Klemenčič je dejal, da bo morda pod drobnogled v prihodnosti prišel tudi projekt drugi tir. Foto: BoBo
Minimalna plača zaščitena pred izvršbo

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je ob tem dejal, da novela zakona izpolnjuje zavezo iz socialnega sporazuma 2015-2016, po kateri minimalni varovani znesek, ki v primeru izvršbe ostane dolžniku, ne sme biti nižji od neto minimalne plače, letos postavljene pri 604,35 evra.

Skladno s tem predlaga zvišanje varovanega zneska s 70 na 76 odstotkov bruto minimalne plače. Varovani znesek pri izterjavi t. i. privilegiranih terjatev (preživnine) naj bi ostal pri 50 odstotkih bruto minimalne plače.

S predlogom pa se vlada loteva tudi problematike visokih nadomestil, ki jih banke zaračunavajo za izvajanje sklepov o izvršbi, ki jih nekatere banke poravnajo kar neposredno s tekočih računov komitentov, ki so obenem prejemniki denarne socialne pomoči. Po noveli poplačilo iz sredstev, ki jih zakon izloča iz izvršbe, ne bo več mogoče.

Vlada je obravnavala osnutek zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, tudi Teša 6, in t. i. bančne luknje. Namen osnutka zakona o sistemskih preiskavah je omogočiti celovito preiskavo priprave in izvajanja projektov državnega pomena, pri katerih se pojavlja resen dvom o pravilnosti in gospodarnosti nadaljnjega in sprva nepredvidenega vlaganja ali poroštva. Zakon bi omogočil tudi preiskavo projekta šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) in nastanka bančne luknje.

Nastanek bančne luknje in Teš 6 pa sta samo dva velika projekta državnega pomena, ki bi se ju lahko lotila vladna preiskovalna komisija. "Danes imamo lahko v mislih Teš, v preteklosti bi lahko imeli avtocestni križ, pa seveda bančno luknjo, pa gradnjo kakšnih zdravstvenih objektov, v prihodnosti mogoče drugi tir," je dejal pravosodni minister Goran Klemenčič.

Vlada tudi o zunanji politiki
Vlada je določila tudi predlog deklaracije o zunanji politiki, v kateri so opredeljene osnovne vrednote, načela ter cilji in prednostna področja delovanja zunanje politike. Deklaracija bo nadomestila svojo predhodnico iz leta 1999, ki je bila osredotočena zlasti na včlanjevanje Slovenije v EU in Nato.

V novi deklaraciji je Slovenija opredeljena kot srednjeevropska in sredozemska država, ki ima za cilje zunanje politike mir, varnost in politično stabilnost v Evropi in po svetu. Zunanja politika si bo, tako določa deklaracija, prizadevala za ugled in prepoznavnost Slovenije kot uspešne članice EU-ja z močno skupno zunanjo in varnostno politiko.

Slovenija bo svoje zunanjepolitične cilje uresničevala najprej na prednostnih področjih, med njimi zlasti dvostranski odnos s sosednjimi državami in državami širše soseščine. Uresničevala jih bo tudi s podporo gospodarstvu, uveljavljanjem interesov Slovenije v EU-ju, pa tudi z ureditvijo nasledstvenih vprašanj, krepitvijo navzočnosti Slovenije na Zahodnem Balkanu ter s krepitvijo vidnosti in vloge Slovenije v zvezi Nato in krepitvijo čezatlantskega sodelovanja.

Strožji pogoji za odlog zaporne kazni
Minister za pravosodje je predstavil tudi novelo kazenskega zakonika, ki po njegovih besedah namenja dodatno pozornost ranljivim skupinam. Tako bo novela inkriminirala zalezovanje, predvideva pa tudi varnostne ukrepe, kot je prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo. Uvaja se tudi prepoved nadlegovanja prek SMS-sporočil in komunikacijskih aplikacij.

Novela bo kriminalizirala tudi uporabnike storitev, ki jih nudijo žrtve trgovine z ljudmi, določa pa tudi nova kazniva dejanja, povezana s prisilnimi porokami. Spremembe bodo deležni tudi zastaralni roki, ki ne bodo več tekli, takrat ko je obsojenec na begu ali pa se izmika zaporni kazni.

Obenem ministrstvo pripravlja tudi novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki zaostruje pogoje za odlog izvrševanja zaporne kazni. Novela tudi odpravlja administrativne ovire, s katerimi se srečujejo pravosodni policisti.

Vlada sprejela akcijski načrt za energetsko učinkovitost
Vlada je sprejela načrt za energetsko učinkovitost, ki predvideva, da bo Slovenija svojo učinkovitost do leta 2020 zvišala za 20 odstotkov. To pomeni, da se poraba energije glede na leto 2012 ne sme povečevati za več kot dva odstotka.

Te cilje, ki jih je treba upoštevati v skladu z evropsko direktivo, bo ministrstvo za okolje skušalo uresničiti predvsem s spodbudami iz Eko sklada. Bo pa treba razviti tudi nove finančne sheme in mehanizme.

Podaljšana omejitev zaposlovanja hrvaških delavcev
Vlada je potrdila predlog zakona o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja hrvaških državljanov do leta 2018. Obstoječa prepoved se izteče julija, a se je vlada odločila za podaljšanje, da bi zaščitila slovenski trg dela, kjer so delavci soočeni s strukturno brezposelnostjo. Vzrok za predlog je bilo tudi povečanje brezposelnih v starostni skupini med 30. in 39. letom starosti.

Minimalna plača zaščitena pred izvršbo