Možnosti morebitnega dogovora s socialnimi partnerji, po katerem bi znižali plače in ohranili zaposlenost, predsednik vlade, kot kaže, ni naklonjen, saj je dejal, da rešitev ni le v znižanju izdatkov, ki proračun obremenjujejo v tekočem letu, ampak jih je treba "strukturno zmanjšati".

Če se zniža "dejansko preglomazno" organiziranost državnega ali paradržavnega sektorja v Sloveniji, to po Janševih besedah pomeni, "da ti prihranki niso samo v tekočem letu, ampak tudi v prihodnjih letih". Meni, da "ne bomo dosegli nič," če se zniža le tekoči primanjkljaj, ampak je "treba zmanjšati strukturni primanjkljaj ter s tem narediti proračun in javno porabo vzdržno dolgoročno, in ne samo eno leto".

Gospodarska diplomacija ostane na MZZ-ju, o tožilstvu razprava
Koalicijske partnerice so se uskladile o ohranitvi gospodarske diplomacije na ministrstvu za zunanje zadeve, zato bo koalicijska pogodba spremenjena. Gospodarska diplomacija ostaja na MZZ-ju, a se bo funkcionalno bolj povezala z gospodarskim ministrstvom. O tem, kdo bo imel pristojnosti nad državnim tožilstvom, pa bodo partnerice še razpravljale. "Če bo soglasje, bo pogodba spremenjena, če ne, ne bo spremenjena," je dejal Janša.

Milijarda evrov primanjkljaja - posledica politične krize
Janša je govoril tudi o proračunu in dejal, da je po pregledu poročil ob primopredaji jasno, da je med načrtovanimi sredstvi in obveznostmi za 500 milijonov evrov "razkoraka, ob upoštevanju vseh pravic in obveznosti do proračunskih uporabnikov pa vsota naraste na milijardo evrov". Pri tem še ni jasno, koliko bo vlada letos dejansko zbrala proračunskih prihodkov.

Nov socialni sporazum pred iztekom intervencijskega zakona?
Razkorak predstavlja več kot deset odstotkov proračuna in je po Janševih besedah zelo nazoren dokaz tega, kaj se zgodi, ko država daljše obdobje nima delujoče vlade in se politična kriza vleče več mesecev. Širšo javnofinančno in makroekonomsko sliko ob primopredaji bo vlada v ponedeljek na Brdu pri Kranju predstavila socialnim partnerjem na razširjeni seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki naj bi bila prvi korak k sklenitvi novega socialnega sporazuma, ki naj bi potekal v dveh fazah. V prvi naj bi uskladili stališča do stanja države, v drugi pa pripravili nov sporazum. Nov sporazum naj bi sprejeli do 20. junija. Gre za rok iz sprejetih izhodišč vlade.