"Ne želim ustvarjati negativnega vzdušja, a je nekaj dejstev, ki jih bo moral predsednik vlade pojasniti," pravi Štrukelj. Foto: BoBo
Sindikalisti
Janša napoveduje pogajanja, Štrukelj pravi, da bodo verjetno najtežja v zadnjih desetih letih. Foto: MMC RTV SLO
Janša v Pogledih Slovenije

Predsednik vlade Janez Janša je v Pogledih Slovenije med drugim povedal, da takšnega javnega sektorja, kot ga ima Slovenija, se s trenutnimi prihodki in gospodarsko rastjo ne da vzdrževati. "Brez odpuščanj verjetno ne bo šlo," je poudaril, a hkrati tudi zagotovil, da bodo o tem govorili s sindikati.

"Napoved me utrjuje v prepričanju, da bo javni sektor demoniziran, ko je bil že v času pred volitvami. Nosil bo glavno težo krize, ker se to zdi najbolj atraktivno pri nabiranju političnih točk," je na to za MMC odgovoril predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Slovenski javni sektor ni izjema
Po njegovih besedah je celotni javni sektor v Sloveniji po število zaposlenih pod povprečjem v Evropski uniji. Strošek plač v javnem sektorju pa je natančno na povprečju stroška 27 držav EU-ja. "Okoli 11 odstotkov BDP-ja gre za plače v javnem sektorju v povprečju držav EU-ja in točno toliko za plače daje tudi Slovenija."

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zadovoljni z napovedjo premiera Janeza Janše, da bodo v najkrajšem možnem času odpravili omejitev gotovinskega plačila za podjetja v višini 50 evrov. OZS na to temo načrtuje sestanek z novim finančnim ministrom. Upajo, da bo do srečanja prišlo čim prej in da bodo pravilnik, ki je začel veljati 27. decembra lani in ki določa, da lahko podjetja med seboj v gotovini poslujejo le še do višine 50 evrov, v tem delu spremenjen v najkrajšem možnem času.

Iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa so sporočili, da je njihov predsednik Dušan Semolič novemu premieru Janezu Janši že čestital ob izvolitvi vladne ekipe. Ob tem pa se je zavzel za to, da se bodo pomembna razvojna vprašanja razreševala tudi v okviru okrepljenega socialnega dialoga in ob upoštevanju interesov vseh partnerjev, so sporočili iz ZSSS.

Zato se Štrukelj sprašuje, kako to, da pri povprečnem strošku javnega sektorja in pri podpovprečnem številu zaposlenih, naše gospodarstvo tega ne more servisirati. "Verjetno bo treba kakšen razlog poiskati tudi pri učinkovitosti gospodarstva in kakovosti vodenja podjetij," dodaja.

A očitno se je Slovenija raje odločila za logiko, ki je značilna za vzhodnoevropska države, ki ostro posega v javni prostor. Štrukelj namreč trdi, da so zmanjševanje zaposlenih in posegi v plače značilni za baltske države, Romunijo, Bolgarijo, medtem ko pri državah na Zahodu, ki so tudi v težavah (npr. Irska), ni mehanizmov, ki bi posegli v socialni položaj javnih uslužbencev. To bo po njegovem mnenju pomenilo tudi padec kupne moči v državi, kar bo vplivalo na vse druge.

SDS edini ni podpisal zaveze
Prav tako ga skrbi, kaj pomeni odločitev SDS-a, da kot edina stranka ne podpiše izjave v parlamentu, ki pravi, da brez soglasja sindikatov javnega sektorja in drugih socialnih partnerjev ne bodo podpirali enostranskih predlogov o posegih v gmotni položaj javnih uslužbencev in upokojencev. Vse druge parlamentarne stranke so to izjavo podpisale, zato se pojavljajo špekulacije, da SDS tega ne bo spoštoval.

Obljube o sodelovanju jim dajejo upanje
Sta pa tako premier kot prihodnji novi minister za delo Andrej Vizjak v četrtek poudarila, da bi decembra sprejeti intervencijski zakon, ki zamrzuje višanje plač, radi podaljšali do konca leta. A ob vsem tem Štruklja navdaja z upanjem vsaj Janševa napoved, da bodo vsa vprašanja reševali v socialnem dialogu, kjer bodo upoštevali tudi njihova mnenja.

"To je zelo pomembno in nam daje upanje, da bodo to pogajanja enakopravnih in odgovornih partnerjev." Osnutek socialnega sporazuma oziroma medgeneracijskega pakta sicer do njih še ni prišel, čeprav je bilo že nekajkrat povedano, da ga bodo kmalu dobili.

Janša v Pogledih Slovenije