Na Kongresnem trgu v Ljubljani je potekal shod v organizaciji SDS-a. Številni so z različnih koncev Slovenije prišli z vlakom ali avtobusi. Zbrani so poudarjali, da imajo dovolj premierja Roberta Goloba in njegove vlade, ki jo pozivajo k odhodu. Glavni govornik je bil predsednik SDS-a Janez Janša, ki je med drugim dejal, da imamo "vladavino nesposobnih". Nekaj več pojasnil je podal v večernih Odmevih v pogovoru s Tanjo Starič.
Lahko bi rekli, da je bilo glavno sporočilo današnjega shoda, da vlada nima več legitimnosti, naj odstopi in da je čas za predčasne volitve. Dejstvo pa je tudi, da ima vlada udobno večino v parlamentu in da parlament določa vlado. Zakaj potem ta poziv?
Eno je legitimnost, drugo je večina. Ta vlada dejansko ima sanjsko večino v državnem zboru. Lahko bi naredili številne dobre stvari, v bistvu pa so to večino uporabili najprej za to, da so razrušili veliko dobrih stvari, ki so bile narejene v preteklosti. Ničesar od tega, kar so prej obljubljali, s to gromozansko večino niso storili, niso sprejeli. Danes je krepka večina, 70 odstotkov ljudi v Sloveniji, nezadovoljna s to vlado. Tako da tukaj je vprašanje legitimnosti.
Tudi prejšnjim vladam je podpora padla po zelo kratkem času, konec koncev tudi vaši.
Tako, kot je padla podpora tej vladi, ki, kot ste sami rekli, ima udobno večino v državnem zboru, res lahko dela ... Mi smo bili manjšinska vlada z 38 glasovi večino časa. Tako drastičnega padca podpore v Sloveniji še ni bilo. Ob tem, da tudi zunanje okolje ni krizno, nič takega ne grozi. Večino problemov, ki jih ima ta vlada, si je skuhala sama, bodisi z ukrepanjem bodisi z neukrepanjem.
Ukrepanje pa je šlo v napačno smer, recimo nezakonite migracije, ki zdaj najbolj razburjajo ljudi v določenem delu Slovenije. Ta problem si je vlada sama nakopala, ker je predsednik vlade rekel, da je problem nezakonitih migracij mogoče rešiti tako, da jih narediš zakonite, se pravi, da ni nobene razlike, ali prideš na mejo s potnim listom ali brez njega. Jasno je, da danes azilni domovi pokajo po šivih in ta vlada hoče ta problem razporediti po celotni Sloveniji. Ljudje se temu upirajo.
Migracije so povsod po Evropi in glede na dogajanje v Izraelu lahko računamo, da bo tega še zelo veliko.
Mislim, da v tem trenutku v Evropski uniji ni države, v kateri bi vlada sama neposredno vabila nezakonite migrante. To se dogaja samo v Sloveniji.
Poslušali smo vaš govor. Med drugim ste govorili, da imate vrsto zahtev v povezavi z izvedbo volitev. Volišča naj se odprejo, naj se preveri, kako se preverjajo rezultati, izidi volitev, štetje glasovnic. Zakaj? Ali dvomite o izidih, o legalnosti, legitimnosti volitev?
Ne dvomimo. Dvomimo o ukrepih, ki so jih predvsem okrajne volilne komisije, ki jih povsod vodijo sodniki – to je bila tudi zdaj debata v državnem zboru –, izvajale v zadnjih desetih oziroma 12 letih. Šlo je za drastično ukinjanje volišč v podeželskih volilnih okrajih, predvsem v tistih okrajih, kjer je naša stranka zelo močna, kar pomeni, da dosežemo visok odstotek, vendar je število glasov manjše, ker je udeležba nizka. Najbolj drastičen primer je okraj Šmarje pri Jelšah, kjer so ukinili 26 volišč. Zdaj si vi predstavljajte človeka, ki je prej volil v gasilskem domu v svoji vasi, potem pa pridejo naslednje volitve in tega volišča ni več tam. Poleg tega, da se mora zdaj mogoče peljati deset kilometrov stran do naslednjega volišča, ker volišča niso za vsakim vogalom tako kot v Ljubljani, je državljan upravičeno užaljen: zakaj v Ljubljani lahko volite na vsakem vogalu, v Slovenskih goricah pa ni mogoče voliti v domačem gasilskem domu?
Boste vztrajali, da se na evropskih volitvah to izvede?
Vztrajali bomo, da se ukinjena volišča vrnejo. Izgovor, češ da so to naredili zaradi tega, ker niso bila nikjer volišča dostopna za invalide, je prazen. Komisija lahko gre, če so stopnice, pač pred stavbo in invalidi volijo. Lahko jih obišče na domu. Zdaj pa so zato, ker so rekli, da volišče ni dostopno za tri invalide, ukinili volišča za vse. Ko to seštejemo, gre za stotine volišč po celotni državi, predvsem na podeželju.
Poleg tega smo videli, kaj se je dogajalo po zadnjih volitvah, ko je računalnik izračunal napačne mandate napačnim poslancem. Potem se je to prekinilo, se pravi, zahtevamo tudi revizijo računalniškega programa, ki računa mandate in izide volitev, ter zahtevamo – ne prvič, samo tokrat bomo vztrajali do konca –, da se glasovnice na predčasnih volitvah štejejo vsak dan posebej, da se napiše zapisnik. Ni treba, da se objavi. Ker zdaj so te glasovnice dneve in noči pod dvomljivim varovanjem do sedmih zvečer v nedeljo. Na predčasnih volitvah pa zdaj voli več kot 100 tisoč ljudi.
Danes na shodu ni bilo Anžeta Logarja, mislim, da ni bilo tudi Eve Irgl, ni bilo recimo članov Nove Slovenije. Zakaj ne, jih niste povabili?
Ne, mi smo vabili vse ljudi dobre volje. Kar se tiče gospoda Logarja, on dela svojo stranko. Tudi javno je povedal, da v državnem zboru zastopa interese Platforme sodelovanja, ne stranke, na listi katere je bil izvoljen, zato je pač na neki način logično, da ni bil tukaj. Kar se tiče Nove Slovenije, so imeli svoj dogodek ...
... nenavaden čas je bil, hkrati ste imeli dogodka?
Na trgu sem srečal nekaj ljudi, ki so bili prej na njihovem dogodku, tako da se to ni čisto pokrivalo. Dejstvo pa je, da kakor koli so to obračali, zahtevali so isto: predčasne volitve.
Vedno pravite, da nikogar ne boste izključevali iz stranke, naj tisti, ki želijo, gredo sami. Pravite, da delajo stranko. Niso več člani komisij, ne hodijo na sestanke poslanske skupine, presesti se bodo morali v zadnjo vrsto. Kaj to pomeni? Ali to pomeni izključitev?
Kar se tiče zadnje vrste, v zadnji vrsti, tam, kjer je prostor za našo poslansko skupino, že zdaj sedi pet ali šest naših poslancev. To ni oslovska klop. To je eno. Res pa je, da tisti, ki je rekel, da ne bo zastopal programa stranke, s katerim je bil izvoljen, ampak nekaj drugega, verjetno ne bo sedel v prvi vrsti, kjer je vodja poslanske skupine, pa mogoče še nekateri predsedniki odborov. Kar pa ne pomeni, da mi kogar koli izključujemo in da če bo iz tega nastala stranka, zavračamo sodelovanje s to stranko.
Zdaj imamo celo vrsto referendumskih pobud. Dve je dala tudi vaša stranka. Za eno profesor Kaučič pravi, da ni v skladu z zakonom. Referendum naj bi bil o zaupanju v vlado Roberta Goloba. To so v bistvu volitve, ne referendum. Boste vztrajali pri tej pobudi?
Seveda bomo vztrajali. To je samo naš predlog, ki ga mora potrditi še državni zbor. Se pa na moje veliko začudenje o tem zelo veliko razpravlja.
Razpravlja se o vseh pobudah.
To je napadeno, češ da to ni primerna stvar, ker to ni stvar državnega zbora, češ da predsednica razpiše volitve. Seveda je predčasno končanje mandata stvar državnega zbora. Državni zbor odloča o konstruktivni nezaupnici, državni zbor odloča o nezaupnici vladi. Če je izglasovana, državni zbor na koncu tudi odloča, ali bo imenoval novo vlado ali se bo šlo na predčasne volitve. Se pravi, to je stvar državnega zbora, zato se tukaj trese napačen grm. Pravi zajec je pa v grmu, ki govori o tem, da se bo ljudi vprašalo, ali naj se z zakonom uredi pomoč pri samomoru oziroma evtanazija. Mi pa imamo v 17. členu ustave ...
... to pa je drug predlog, ki ga predlaga Gibanje Svoboda.
Nobenega pravnika niste povabili, da bi ga vprašali, ali je to v skladu z ustavo ...
... gospoda Kaučiča smo vprašali tudi to.
No, ampak poglejte, kaj piše v 17. členu. Človekovo življenje je nedotakljivo. Dokler v slovenski ustavi piše, da je človekovo življenje nedotakljivo, potem vi z zakonom ne morete določiti ne smrtne kazni, ne pomoči pri samomoru ali evtanazije, ne česar koli drugega. V prejšnjem členu tudi piše, da človekove pravice iz 17. člena ni možno omejiti niti v času vojne ali izrednih razmer.
Vse te pobude bo presojalo tudi ustavno sodišče, tako da če je referendum protiustaven, ga zagotovo ne bo.
Ne vem, ali bo ustavno sodišče presojalo posvetovalne referendume. Mislim, da jih do zdaj še ni.
Zakonodajno-pravna služba, potem bomo videli, skratka ni ...
... zakonodajno-pravna služba daje mnenje in ta vlada je sprejela že na desetine zakonov, za katere je zakonodajno-pravna služba rekla, da niso v redu. Še to bi rekel, ker tudi to ni bilo povedano doslej, čeprav ste o tem veliko razpravljali. Mi smo predlagali posvetovalni referendum o izgradnji drugega bloka nuklearne elektrarne. Potem je predsednik vlade sklical posvetovanje parlamentarnih strank. Tam so bile vladne stranke proti temu, da je ta referendum hkrati z evropskimi volitvami. Mi smo sprejeli njihove argumente in smo svoj predlog umaknili. Takoj ko smo ga mi umaknili, so oni prišli z vrsto svojih predlogov za posvetovalne referendume, ki pa naj bi bili za čuda hkrati z evropskimi volitvami. Tukaj nas hoče nekdo potegniti za nos in to na nepošten način.
Ali to pomeni, da je tudi referendum o jedrski elektrarni z vaše strani zdaj lahko sporen, čeprav ste podpisni?
Mi zaradi tega, ker drugi ravnajo nenačelno, ne skočimo na isti vlak, pa še mi enako ravnamo. Vložili smo ustrezno pobudo, da so referendumi enkrat na leto, da je to referendumski dan in kar se do takrat nabere, se takrat izvede.
Ali je državni svet obvod? Vaši svetniki so predlagali ustanovitev preiskovalne komisije o ravnanju gospoda Goloba. Vemo, da niste dobili podpore Nove Slovenije v državnem zboru. Zdaj naj bi dobili takšno preiskovalno komisijo. Obstajajo veliki dvomi, tudi pravni, glede tega. Je državni svet obvod, da dosežete preiskavo zoper Goloba?
Čisto na kratko najprej o državnem svetu. Ne, v državnem svetu niso zastopniki strank, so zastopniki različnih interesov. Je pa res, da je med zastopniki lokalnih interesov, mislim, da devet članov Slovenske demokratske stranke. Ampak ta predlog je dobil 19 glasov podpore, 15 jih je bilo proti. To ni bil neki tesen izid, zato naj se to vprašanje ne politizira prek meje. Vprašanje je politično, absolutno je preiskovalna komisija v državnem zboru tudi politični organ in državni zbor naj se loti svoje ustavne dolžnosti. To komisijo mora ustanoviti.
Ustavno sodišče je danes odločilo, da je razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča. Gre za znameniti tvit za dve novinarki Televizije Slovenija. Ustavno sodišče ugotavlja, da gre za poskus diskreditacije, razžalitve in tako naprej. Ali zdaj že lahko rečete, da je bila izjava nesprejemljiva?
Za to izjavo sem že rekel, da je ne bi še enkrat izrekel, čeprav je bila to izjava, s katero sem odgovarjal na marsikaj, kar je bilo še bistveno bolj nesprejemljivo. Od tega ustavnega sodišča tudi nisem pričakoval drugačne odločitve. Vidim pa, da ustavni sodniki imajo čas, da odločajo o enem tvitu, ne odločajo pa recimo o zakonu o RTV-ju, za katerega so rekli, da ga bodo prednostno obravnavali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje