Pogreša tudi argumente in analize učinkov predlaganih sprememb. Zato predlaga umik novele, ki je do petka v javni obravnavi, iz nadaljnjega postopka.

"Zaradi mnogih pravnih in vsebinskih nedoslednosti v sicer kratki noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z devetimi členi, zaradi odsotnosti argumentov v oceni stanja, zaradi odsotnosti obrazložitev potreb po drugačnem pravnem urejanju področja, zaradi opustitve mednarodnih primerjalnih ureditev področja, zaradi nejasnih in tudi neizvedljivih določb novele in zaradi neskladnosti novele z določbami resolucije o normativni dejavnosti se ob branju novele ni moč izogniti vtisu o njeni nestrokovni in površni pripravi," je zapisal Jasnič v pismu, ki ga je v imenu DeSUS-a naslovil na Poklukarja.

Kot je navedel, novela zakona predlaga bistveno spremembo zdajšnjega sistema upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije (ZZZS) in ukinja avtonomijo ZZZS-ja, kot ju določa zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Slovenski sistem upravljanja sredstev zdravstvene blagajne je primerljiv z ureditvami v primerljivih sistemih zdravstvenega varstva (Nemčija, Avstrija ...). V teh sistemih zdravstvenega varstva ima država vlogo sprejemanja zakonov in predpisov ter odpravljanja morebitnih motenj v sistemu, nima pa vloge upravljavca zdravstvene blagajne.

Upravljanje ZZZS-ja in s tem sredstev zdravstvene blagajne je torej urejeno po načelu samoupravljanja plačnikov prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, kar se odraža v sestavi skupščine in upravnega odbora ZZZS-ja. Vlada lahko v zdajšnji skupščini sodeluje na delodajalski strani le kot eden izmed plačnikov prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer s štirimi predstavniki med 20 predstavniki delodajalcev, 25 pa je predstavnikov zavarovancev. V upravnem odboru sodelujejo tudi predstavniki ZZZS-ja.

Tako je po njegovem mnenju neustrezen predlog v noveli, po katerem bi se ukinila skupščina in upravni odbor ZZZS-ja, v okviru katerih zdaj o sredstvih zdravstvene blagajne avtonomno odločajo predstavniki plačnikov prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Namesto njih naj bi o sredstvih zdravstvene blagajne po predlogu novele odločal 11-članski svet ZZZS-ja, v katerem bi imela vlada pet predstavnikov. Po noveli bi torej predstavniki vsakokratne vlade opravljali tudi naloge upravljavcev zdravstvene blagajne.

Jasnič opozarja, da predlagana novela z ukinitvijo avtonomije upravljanja plačnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja in krepitvijo vloge politike v upravljanju zdravstvene blagajne spreminja zdajšnji avtonomno vodeni sistem zdravstvenega varstva v državno vodeni sistem zdravstvenega varstva. Vpliv vsakokratne politike bi se po predlogu novele okrepil še z uvedbo dodatnega nadzora vsakokratnega ministra za zdravje nad delom zavoda.

"Spoštovani minister, ker za tako drastičen premik sedanjega sistema zdravstvenega varstva k zastarelemu in neučinkovitemu državno vodenemu sistemu zdravstvenega varstva niste predstavili nobenih argumentov, ker niste predložili nobene analize učinkov predlaganih sprememb, ker za spremembe nimate soglasja Ekonomsko-socialnega sveta in prav tako ne soglasja javnosti, predlagam v imenu stranke DeSUS, da predlog zakona umaknete iz nadaljnjega postopka njegovega sprejemanja," je Jasnič zapisal Poklukarju.

Omenjeno stališče glede zakona naj bi prejeli tudi izvršni odbor DeSUS-a in predsedniki pokrajinskih odborov stranke, a naj ga organi stranke še ne bi obravnavali.

Predlog novele bo v javni obravnavi do petka. Na predlagane spremembe zakona so se kritično odzvali že v SD-ju in tudi vseh šest sindikalnih central.